V ponedeljek se bo Pahor sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, v torek pa z generalnim sekretarjem zavezni\u0161tva Jensom Stoltenbergom.<\/p>\n
Visoke predstavnike EU bo Pahor pozval k hitrej\u0161emu in dejavnej\u0161emu vklju\u010devanju v prizadevanja za uveljavitev meje med Slovenijo in Hrva\u0161ko, kot jo je dolo\u010dilo arbitra\u017eno sodi\u0161\u010de, so pred odhodom v Bruselj sporo\u010dili iz predsednikovega urada.<\/p>\n
Pahor sam pa je v govoru v okviru diplomatskega posveta dejal, da bo njegovo glavno sporo\u010dilo ob obisku Bruslja to, da je vpra\u0161anje uveljavitve meje re\u0161ljivo s potrpe\u017eljivim dialogom, \u010dimprej\u0161njim sporo\u010dilom iz Zagreba, da dolo\u010deno mejo sprejema, sporazumevanjem obeh vlad o dokon\u010dni delimitaciji in ob dejavnej\u0161i vlogi Evropske komisije pri vsem tem.<\/p>\n
Pahor utemeljuje ta poziv s sodelovanjem Evropske komisije pri nastajanju in sklenitvi arbitra\u017enega sporazuma leta 2009 ter na\u010delno pripravljenostjo prvega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa pomagati za uresni\u010ditev arbitra\u017ene odlo\u010dbe.<\/p>\n
Ob tem ocenjuje, da bi lahko odla\u0161anje uveljavitve arbitra\u017ene odlo\u010dbe poslab\u0161alo odnose med dr\u017eavama, ter opozarja na slab vpliv poslab\u0161anja dvostranskih odnosov na splo\u0161no razpolo\u017eenje na Zahodnem Balkanu.<\/p>\n
Pahor je novembra 2009 s hrva\u0161ko kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitra\u017eni sporazum o re\u0161evanju vpra\u0161anja meje, ki je omogo\u010dil odpravo slovenske blokade v hrva\u0161kih pristopnih pogajanjih.<\/p>\n
V Evropski komisiji so pred Pahorjevim obiskom redkobesedni. Glede vsebine pogovorov so dejali le, da za tak\u0161na sre\u010danja ni nikdar vnaprej dolo\u010denega dnevnega reda in da bosta predsednika razpravljala o aktualnih temah v skupnem interesu.<\/p>\n
V komisiji so sicer v povezavi z arbitra\u017eo v za\u010detku tedna obe strani pozvali k nadaljevanju dialoga na konstruktiven, primeren in nedvoumen na\u010din ter k izogibanju dejanjem, ki bi lahko \u0161kodila dvostranskim pogovorom.<\/p>\n
Ponovili so tudi pripravljenost posredovati v procesu za zagotovitev uresni\u010ditve kon\u010dne razsodbe arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da in napovedali, da se bodo ob pravem \u010dasu k temu vpra\u0161anju vrnili na tedenskem kolegiju komisarjev.<\/p>\n
Med temami pogovorov z najvi\u0161jimi predstavniki EU in Nata so v uradu predsednika med drugim izpostavili \u0161e vlogo Slovenije v obeh organizacijah ter pri zagotavljanju miru in varnosti na Zahodnem Balkanu.<\/p>\n
Poudarili so, da Slovenija podpira nadaljnjo krepitev in poglabljanje EU ter da \u017eeli tudi v prihodnje ostati trdno zasidrana v najbolj integriranem jedru unije.<\/p>\n
Najbolj zanimiva bo po Pahorjevem mnenju razprava, ali naj Slovenija dejavno sooblikuje pobudo, ki ji bosta dajali glavni ton Nem\u010dija in Francija, ali naj se bolj osredoto\u010di na sodelovanje z vi\u0161egrajsko skupino.<\/p>\n
Ob tem predsednik poudarja, da glede polo\u017eaja Slovenije znotraj EU ni bistven zgolj politi\u010dni interes dr\u017eave, kje \u017eeli biti, temve\u010d tudi njena usposobljenost, da je tam.<\/p>\n
V ospredju pogovorov v EU in Natu bo po pri\u010dakovanjih tudi Zahodni Balkan. Slovenija je odlo\u010dna zagovornica nujnosti ohranjanja verodostojne \u0161iritvene perspektive za dr\u017eave Zahodnega Balkana, so pred obiskom izpostavili v Pahorjevem uradu.<\/p>\n
V tem kontekstu bo predsednik v okviru pogovorov v Bruslju izpostavil tudi pomen procesa Brdo-Brioni, ki omogo\u010da odprto razpravo in sodelovanje dr\u017eav Zahodnega Balkana na vseh podro\u010djih skupnih interesov ter tudi obravnavo odprtih vpra\u0161anj znotraj regije.<\/p>\n
Pahor in generalni sekretar Nata bosta v torek poleg evroatlantske perspektive dr\u017eav Zahodnega Balkana po navedbah iz predsednikovega urada pregledala \u0161e druge klju\u010dne teme, vklju\u010dno s sodelovanjem med zavezni\u0161tvom in EU.<\/p>\n
V Natu pa so pred Pahorjevim obiskom izpostavili, da bo to prilo\u017enost za izmenjavo mnenj o varnostnih razmerah na Zahodnem Balkanu in drugod ter za razpravo o pripravah na leto\u0161nji vrh zavezni\u0161tva.<\/p>\n
“Pri\u010dakujemo, da se bo generalni sekretar zahvalil Sloveniji za njeno nenehno zavezanost zavezni\u0161tvu, vklju\u010dno z njenimi prispevki v Afganistanu in na Kosovu ter v ve\u010dnacionalni Natovi bojni skupini v Latviji,” je pojasnil Natov uradnik.<\/p>\n
To bo tretje Pahorjevo sre\u010danje s predsedniki institucij EU od prevzema predsedni\u0161kega polo\u017eaja. Prvi\u010d se je z njimi v Bruslju sestal januarja 2013, ko je Bruselj izbral za sploh svoj prvi uradni obisk v vlogi predsednika.<\/p>\n
Nato se je s Tuskom in Junckerjem sre\u010dal oktobra 2015, ko so bili pogovori osredoto\u010deni na begunsko krizo, v ospredju pa je bila tudi arbitra\u017ea.<\/p>\n
Na sede\u017eu Nata pa bo to sploh prvi obisk predsednika republike od polnopravnega \u010dlanstva Slovenije v zavezni\u0161tvu.<\/p>\n
Pahorju bruseljska scena ni tuja. Od leta 2004 do izvolitve za predsednika vlade novembra 2008 je bil evropski poslanec, nato pa se je do februarja 2012 kot slovenski premier redno udele\u017eeval sre\u010danj predsednikov dr\u017eav ali vlad \u010dlanic EU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsednik republike Borut Pahor bo v za\u010detku tedna v Bruslju na prvem uradnem obisku po za\u010detku drugega mandata. Sestal se bo z najvi\u0161jimi predstavniki EU in obiskal sede\u017e zveze Nato. Njegovo klju\u010dno sporo\u010dilo naj bi bil poziv EU k dejavnej\u0161i vlogi v prizadevanjih za uresni\u010ditev arbitra\u017ene sodbe o meji med Slovenijo in Hrva\u0161ko.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":277310,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5681,3458,4772,5129,1910,4550,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n