Pri odraslih in mladostnikih se “oslovski ka\u0161elj ka\u017ee kot dolgotrajen, nadle\u017een, suh in dra\u017ee\u010d ka\u0161elj, ki nas dvigne iz postelje in lahko povzro\u010di tudi bruhanje”. Pri majhnih dojen\u010dkih pa je \u0161e bolj nadle\u017een, dojen\u010dki ka\u0161ljajo rigajo\u010de in zaradi ka\u0161lja ne morejo vdihniti. Zato otrok lahko poplavi, te\u017eko diha, ima premalo kisika in je celo \u017eivljenjsko ogro\u017een.<\/p>\n
Mrvi\u010deva je dodala, da pri nas za oslovskim ka\u0161ljem zbolijo obi\u010dajno mlade odrasle osebe, tudi najstniki. Od uvedbe drugega odmerka cepiva pa praviloma ne zbolijo starej\u0161i od 10 let. Pogostej\u0161i je med otroci, starimi od \u0161est do 10 let, saj v tem \u010dasu odmerek cepiva \u017ee popu\u0161\u010da. Pri odraslih in \u0161olarjih bolezen ni tako problemati\u010dna, razen \u010de gre za nose\u010dnico ali osebo, ki ima sr\u010dno-\u017eilno obolenje,” je dejala.<\/p>\n
Letos po njenih besedah \u0161e niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim ka\u0161ljem, lani so na pediatri\u010dni kliniki ambulantno obravnavali nekaj otrok, dva dojen\u010dka pa so sprejeli v bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje.<\/p>\n
Oslovski ka\u0161elj je bolezen dihal, ki jo povzro\u010da bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in \u017erelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim ka\u0161ljem, lahko imajo epizode ka\u0161lja, ki trajajo \u0161tiri do osem tednov. Prena\u0161a se s \u010dloveka na \u010dloveka s ku\u017enimi kapljicami pri ka\u0161ljanju, kihanju, tudi posredno prek oku\u017eenih predmetov.<\/p>\n
V Sloveniji smo pri\u010deli s cepljenjem proti oslovskemu ka\u0161lju leta 1959. Na ta na\u010din se je mo\u010dno zmanj\u0161alo obolevanje za to boleznijo, a se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega ka\u0161lja med \u0161olskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, navajajo na spletni strani Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ).<\/p>\n
V za\u010detku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in o\u010di, rahlo povi\u0161ana telesna temperatura, ob\u010dasno tudi blag ka\u0161elj. Nato se pri\u010dne ka\u0161elj postopoma stopnjevati in pojavijo se zna\u010dilni napadi ka\u0161lja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja zna\u010dilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi ka\u0161lja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostej\u0161i pono\u010di, lahko sledita bruhanje in utrujenost.<\/p>\n
Oslovski ka\u0161elj je \u0161e vedno pomemben vzrok smrti pri dojen\u010dkih, mlaj\u0161ih od \u0161est mesecev, navajajo na NIJZ. Najpogostej\u0161a od zapletov je bakterijska plju\u010dnica, ki ima tudi najvi\u0161jo smrtnost. Od ostalih zapletov so mo\u017eni \u0161e vro\u010dinski kr\u010di, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega u\u0161esa, dehidracija in nevrolo\u0161ke posledice (mo\u017eganske krvavitve) zaradi zmanj\u0161anega dotoka kisika v mo\u017egane.<\/p>\n
Bolezen se zdravi z antibiotikom, ki zmanj\u0161a intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanj\u0161a mo\u017enost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno u\u017eivanje teko\u010dine za prepre\u010ditev dehidracije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji se poleg o\u0161pic pojavljajo tudi primeri oslovskega ka\u0161lja. Po besedah Maje So\u010dan z NIJZ se bolezen v ve\u010djem ali manj\u0161em \u0161tevilu pojavlja ves \u010das, posebej ogro\u017ea zelo majhne otroke. Vodja slu\u017ebe za prepre\u010devanje in obvladovanje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb v UKC Tatjana Mrvi\u010d je dodala, da letos \u0161e niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim ka\u0161ljem.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":343193,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[5060,2236,10235,8211,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n