Redko katera javna smrt se me dotakne. Novice ne delim po dru\u017eabnih omre\u017eji in malokrat se ob takem dogodku zamislim nad lastno pot, ki se bo prav tako kon\u010dala. Sem pa bila ob zadnjem odhodu v mojem mestu rojenega \u010dloveka velikega kova in po svetu ne le prepoznavnega, temve\u010d cenjenega mojstra odrske kulture, povsem presene\u010dena. Nikoli si ne bi mislila, da me bo ob novici o slovesu doma\u010dina moja mama, ki je bila v teatru nazadnje v srednji \u0161oli, gledala s solznimi o\u010dmi. Moj mo\u017e, ki je v omenjenem hramu redni gost, pa je z neprikrito \u017ealostjo spoznaval, da je to mesto izgubilo \u0161e enega velikana. Kaj nam bo preostalo? Prepoznavnost si bomo morali iskati drugje. Mene pa ob vsem tem presene\u010dajo polna usta besed tistih, ki so imeli v \u010dasu razcveta gledali\u0161kih odrov v drugem najve\u010djem mestu ob taktirki velecenjenega, preve\u010d pripomb na ra\u010dun porabljenih sredstev. Na odru je bilo vse preve\u010d porabljenega cvetja, pesek iz drugega kontineta je bila nezasli\u0161ana potrata in kostumografija se je bohotila za okus doma\u010dinov izven obsega potrebnega. Vedeti je treba, da so tukaj \u017eive\u010di prebivalci sila skromni. Sodijo glede na lastni okus. Kriti\u010dno se ozirajo po vzoru osebnih meril in nih\u010de ne bi smel \u0161trleti iz povpre\u010dja. Na\u010deloma se izogibajo pompoznim vzgibom, razen \u010de govorimo o va\u0161ih veselicah na obrobju, ki so, roko na srce, zavoljo dru\u017eabnosti, \u0161e kako dobrodo\u0161le. Za kulturo nam je ob\u010de gledano \u0161e vedno \u0161koda denarja in ob enem pozabljamo, da je Gosposka ulica le \u0161e spomin na avstroogrske \u010dase. Takrat, ko je bila gospoda seveda tujega porekla in z doma\u010do mentaliteto ni imela veliko. Pred \u010dasom sem bolj iz \u0161ale kot resnih vzgibov preletela pravilnik o poimenovanju ulic, saj sem mislila, da bi kar nekaj ljudi izhajajo\u010d iz mojega mesta, moralo dobiti svojo ulico. Ne le, da bi potonili v pozabo, saj jih bodo \u2018gor dr\u017eala\u2019 vsa njihova dela, ki jih je ob poimenovanju potrebno navesti, ampak iz preprostega spo\u0161tovanje \u017eivljenja in ustvarjanja polnih ljudi. Pomembne zasluge, mednarodni po<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Redko katera javna smrt se me dotakne. Novice ne delim po dru\u017eabnih omre\u017eji in malokrat se ob takem dogodku zamislim nad lastno pot, ki se bo prav tako kon\u010dala. Sem pa bila ob zadnjem odhodu v mojem mestu rojenega \u010dloveka velikega kova in po svetu ne le prepoznavnega, temve\u010d cenjenega mojstra odrske kulture, povsem presene\u010dena. Nikoli si ne bi mislila, da me bo ob novici o slovesu doma\u010dina moja mama, ki je bila v teatru nazadnje v srednji \u0161oli, gledala s solznimi o\u010dmi. Moj mo\u017e, ki je v omenjenem hramu redni gost, pa je z neprikrito \u017ealostjo spoznaval, da je to mesto izgubilo \u0161e enega velikana. Kaj nam bo preostalo? Prepoznavnost si bomo morali iskati drugje. Mene pa ob vsem tem presene\u010dajo polna usta besed tistih, ki so imeli v \u010dasu razcveta gledali\u0161kih odrov v drugem najve\u010djem mestu ob taktirki velecenjenega, preve\u010d pripomb na ra\u010dun porabljenih sredstev. Na odru je bilo vse preve\u010d porabljenega cvetja, pesek iz drugega kontineta je bila nezasli\u0161ana potrata in kostumografija se je bohotila za okus doma\u010dinov izven obsega potrebnega. Vedeti je treba, da so tukaj \u017eive\u010di prebivalci sila skromni. Sodijo glede na lastni okus. Kriti\u010dno se ozirajo po vzoru osebnih meril in nih\u010de ne bi smel \u0161trleti iz povpre\u010dja. Na\u010deloma se izogibajo pompoznim vzgibom, razen \u010de govorimo o va\u0161ih veselicah na obrobju, ki so, roko na srce, zavoljo dru\u017eabnosti, \u0161e kako dobrodo\u0161le. Za kulturo nam je ob\u010de gledano \u0161e vedno \u0161koda denarja in ob enem pozabljamo, da je Gosposka ulica le \u0161e spomin na avstroogrske \u010dase. Takrat, ko je bila gospoda seveda tujega porekla in z doma\u010do mentaliteto ni imela veliko. Pred \u010dasom sem bolj iz \u0161ale kot resnih vzgibov preletela pravilnik o poimenovanju ulic, saj sem mislila, da bi kar nekaj ljudi izhajajo\u010d iz mojega mesta, moralo dobiti svojo ulico. Ne le, da bi potonili v pozabo, saj jih bodo \u2018gor dr\u017eala\u2019 vsa njihova dela, ki jih je ob poimenovanju potrebno navesti, ampak iz preprostega spo\u0161tovanje \u017eivljenja in ustvarjanja polnih ljudi. Pomembne zasluge, mednarodni po<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n