Drnov\u0161ek je po hudi bolezni umrl 23. februarja 2008, star 57 let.<\/p>\n
Svojo politi\u010dno kariero je zaklju\u010dil kot predsednik republike v mandatu 2002 do 2007. Pred tem pa je bil dolgoletni premier in predsednik stranke LDS.<\/p>\n
Po karieri v ban\u010dnem sektorju je bil na volitvah aprila 1989 Drnov\u0161ek najprej izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvr\u0161\u010denih v Beogradu.<\/p>\n
V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokon\u010den umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvi\u0161je dr\u017eavno odlikovanje zlati \u010dastni znak svobode Republike Slovenije.<\/p>\n
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je dr\u017eavni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je povabil \u0161e Slovenske kr\u0161\u010danske demokrate (SKD), Zdru\u017eeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS).<\/p>\n
Na kongresu na Bledu marca 1994 je Drnov\u0161ek pod svojim vodstvom zdru\u017eil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialisti\u010dno stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS).<\/p>\n
Svoj tretji mandat kot premier je za\u010del januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 pred\u010dasno kon\u010dal junija 2000. Po zmagi LDS na dr\u017eavnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 pa je oblikoval \u017ee svojo \u010detrto vlado, v kateri so bili poleg LDS \u0161e ZLSD, SLS+SKD ter Demokrati\u010dna stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).<\/p>\n
Morda najbolj znamenite so Drnov\u0161kove besede iz leta 1998, ko je opravljal \u0161e funkcijo predsednika vlade. Ob vlo\u017eeni ustavni obto\u017ebi in pozivih k odstopu je v dr\u017eavnem zboru dejal: “Kaj bi prinesel moj odstop? Gospodje, vsi, ki me pozivate k odstopu, ki me napadate, gospodje iz opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo.”<\/p>\n
V stranki LDS so ob Drnov\u0161kovi smrti zapisali, da je imel njihov dolgoletni predsednik “zaupanje med dr\u017eavljani, kakr\u0161nega ni imel za njim noben predsednik vlade”.<\/p>\n
Njegov dolgoletni tesni sodelavec Gregor Golobi\u010d pa je v pogovoru za STA ocenil, da je bil Drnov\u0161ek zunajserijski politik, odprtega duha in s kapaciteto razumevanja ter komuniciranja, kakr\u0161ne ne prej in ne pozneje nismo imeli prilo\u017enosti videti. “Imel je za\u010drtano predstavo, kaj je dol\u017enost politika in kaj se pri\u010dakuje od dr\u017eavnika, temu pa je podredil vso svojo dejavnost,” se spominja Golobi\u010d.<\/p>\n
Na predsedni\u0161kih volitvah leta 2002 je Drnov\u0161ek v 2. krogu premagal takratno vrhovno dr\u017eavno to\u017eilko Barbaro Brezigar. “Za\u010denja se novo obdobje, tako zame kot za dr\u017eavo,” je dejal po objavi rezultatov volitev. Dan kasneje je Drnov\u0161ek odstopil s funkcije predsednika vlade, 20. decembra 2002 pa \u0161e kot predsednik LDS.<\/p>\n
Predvsem drugi del predsedni\u0161kega mandata je posvetil \u010dlovekovim pravicam, javnosti pa konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki \u017eelijo prispevati k re\u0161evanju problemov, kot so humanitarne krize in okoljska vpra\u0161anja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravi\u010dnost in razvoj ter se vklju\u010dil v prizadevanja za re\u0161itev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur.<\/p>\n
V za\u010detku februarja 2006 je javnost presenetil s pomilostitvijo nekdanjega direktorja dru\u017ebe Hit Danila Kova\u010di\u010da. V zgodovino pa se je vpisal njegov dialog s prebivalci Ambrusa, ko je konec decembra 2006 romski dru\u017eini Strojan tja pripeljal bivalne zabojnike. Krajani Ambrusa so mu to prepre\u010dili, Drnov\u0161ek pa jim je zabrusil: “A ste vi ljudje? Ali kaj ste?”<\/p>\n
Konec januarja 2006 je Drnov\u0161ek sporo\u010dil, da izstopa iz LDS z namenom, da se posveti Gibanju za razvoj. K vodenju gibanja je to leto povabil Stanislava Pejovnika. Kot je ta ocenil v pogovoru za STA, je bila Drnov\u0161kova ustanovitev Gibanja za pravi\u010dnost in razvoj v bistvu politi\u010dna poteza, s katero je \u017eelel pokazati, da so stranke izgubile zaupanje. Ustanovitev gibanja je bila po njegovem mnenju odgovor na to in Drnov\u0161kovo videnje, da bi civilna dru\u017eba morala nekako pose\u010di v sistem delovanja. Zato ga je tudi posku\u0161al organizirati kot nestrankarsko gibanje, s tem, da ni nikogar izklju\u010deval, niti tistih, ki so bili v strankah.<\/p>\n
Zadnji del Drnov\u0161kovega \u017eivljenja je zaznamoval tudi boj z boleznijo. Javnost je za Drnov\u0161kove zdravstvene te\u017eave izvedela leta 1999, ko so ga julija v ljubljanskem klini\u010dnem centru operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te te\u017eave \u0161e nadaljevale.<\/p>\n
Tudi to mnogi vidijo kot razlog, da se je Drnov\u0161ek proti koncu \u017eivljenja predal duhovnosti in izdal tudi ve\u010d knjig s tovrstno vsebino.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V petek bo minilo 10 let od smrti Janeza Drnov\u0161ka, nekdanjega predsednika republike in ve\u010dkratnega predsednika vlade. Ljudje, ki so z njim sodelovali, ga ocenjujejo kot velikega \u010dloveka in politika. Nih\u010de mu ne oporeka, da je njegovo politi\u010dno delovanje v \u010dasu slovenske tranzicije zaznamovalo slovensko politi\u010dno zgodovino.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":363776,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8011,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n