Omenjeni rezultat Slovenijo uvr\u0161\u010da v zgodnjo polovico dr\u017eav Sveta Evrope z najmanj primeri pred ES\u010cP. Glavnino primerov predstavljajo zadeve, povezane z Ljubljansko banko in popla\u010dilom starih deviznih vlog.<\/p>\n
Slovenija je sicer s sprejemom zakona o na\u010dinu izvr\u0161itve sodbe evropskega sodi\u0161\u010da za \u010dlovekove pravice v zadevi \u0161tevilka 60642\/08 uspe\u0161no izvr\u0161ila sodbo, kar je potrdilo ES\u010cP v primeru Hod\u017ei\u0107. ES\u010cP je posledi\u010dno izbrisalo ve\u010d kot 1.000 \u010dakajo\u010dih primerov pred tem sodi\u0161\u010dem.<\/p>\n
Drugi primer, zaradi katerega je bilo veliko \u0161tevilo \u010dakajo\u010dih prito\u017eb pred ES\u010cP, je bil primer pilotne sodbe Kuri\u0107 v zadevi izbrisani. ES\u010cP je z odlo\u010ditvijo v zadevi Anastasov odlo\u010dilo, da je shema za popla\u010dilo od\u0161kodnine, ki jo je sprejela Slovenija z zakonom o povra\u010dilu \u0161kode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ustrezna. ES\u010cP je v zvezi s tem primerom z liste \u010dakajo\u010dih primerov \u010drtal 212 tovrstnih zadev.<\/p>\n
Sloveniji v zadnjih letih ni uspelo le zmanj\u0161ati \u0161tevila primerov pred ES\u010cP, ampak je bistveno zmanj\u0161ala tudi \u0161tevilo neizvr\u0161enih sodb. Leta 2015 je tako imela Slovenija \u0161e 309 neizvr\u0161enih sodb, najve\u010d, kar 264 primerov, na ra\u010dun pravice do kr\u0161enja pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do u\u010dinkovitega pravnega sredstva. ES\u010cP je namre\u010d v letih 2006 in 2007 na podlagi skoraj identi\u010dnih enostavnih vlog odvetnikov kar po teko\u010dem traku izdajalo sodbe proti Sloveniji. Samo v letu 2006 je ES\u010cP izdal kar 179 tovrstnih sodb.<\/p>\n
Sloveniji je s sprejetimi zakonodajnimi, organizacijskimi, informacijskimi in drugimi ukrepi uspelo odpraviti sodne zaostanke in s tem zagotoviti dostop do sojenja v razumnem roku, so poudarili na ministrstvu. Odbor ministrov Sveta Evrope, ki je namenjen nadzoru nad implementacijo sodb ES\u010cP, je decembra 2016 izdal kon\u010dno resolucijo, s katero je ustavil nadzor nad izvr\u0161evanjem sodb iz skupine Lukenda. Na zadnji dan lanskega leta je imela Slovenija le \u0161e 50 sodb, ki so v postopku izvr\u0161evanja.<\/p>\n
Sloveniji je v zadnjih letih pred ES\u010cP uspelo popraviti negativno sliko iz preteklosti. To pa ni stvar, ki bi se zgodila sama od sebe, ampak je rezultat sistemati\u010dnega dela \u0161tevilnih organov, so navedli na ministrstvu.<\/p>\n
Slovenija je v skoraj 25 letih \u010dlanstva v organizaciji Sveta Evrope, skozi primere pred ES\u010cP, prehodila te\u017eko pot tranzicije. Pilotni primeri, kot so izbrisani, Lukenda in devizni var\u010devalci Ljubljanske banke, so posledica te tranzicije. Kot so navedli na ministrstvu, bi brez sodb ES\u010cP ta vpra\u0161anja verjetno \u0161e danes ostala nere\u0161ena.<\/p>\n
\u010ceprav se Slovenija ni vedno mogla strinjati s sodbami ES\u010cP, pa dosledno spo\u0161tuje na\u010delo vladavine prava in dokon\u010dne sodbe polno izvr\u0161uje, so \u0161e zatrdili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je naredila velik napredek in znatno zmanj\u0161ala \u0161tevilo primerov, ki \u010dakajo na razsodbo pred Evropskih sodi\u0161\u010dem za \u010dlovekove pravice (ES\u010cP). Medtem ko je imela Slovenija konec leta 2016 \u0161e 1587 primerov, jih je imela ob koncu leta 2017 le \u0161e 127, so sporo\u010dili z ministrstva za pravosodje.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":248271,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6343,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n