Klimatolog Gregor Verta\u010dnik je o projektu Arsa z naslovom Podnebne spremembe Slovenije, pri katerem so spremljali podnebje v obdobju 1961-2011 povedal, da so analizirali podatke glede povpre\u010dnih temperatur zraka, koli\u010dine padavin, sne\u017ene odeje ter son\u010dnega obsevanja. Vanj je bilo vklju\u010denih ve\u010d kot 300 meteorolo\u0161kih postaj v Sloveniji.<\/p>\n
Povpre\u010dna temperatura zraka se v vseh letnih \u010dasih skozi desetletja povi\u0161uje, je poudaril Verta\u010dnik. \u0160e najbolj je to opazno poleti in spomladi. Slovenija se je v petdesetih letih v teh dveh letnih \u010dasih segrela za dve stopinji Celzija.<\/p>\n
Poleg poletij so toplej\u0161e tudi zime, vendar je spremembe v tem letnem \u010dasu te\u017eje ugotavljati, saj so posamezne zime med seboj po temperaturi zraka bolj razli\u010dne kot poletja. \u010ce se poletja razlikujejo za kak\u0161no stopinjo navzgor ali navzdol, so pa lahko zime med seboj razli\u010dne tudi za ve\u010d stopinj Celzija. Med najbolj mrzlimi in najtoplej\u0161imi zimami je tako 10 stopinj razlike v povpre\u010dni temperaturi. Jeseni ve\u010djih sprememb niso zabele\u017eili.<\/p>\n
Pove\u010dujejo se tudi ekstremi. Vro\u010dinskih valov je po njegovih besedah zaradi toplej\u0161ih poletij vse ve\u010d, poleg tega so tudi dalj\u0161i. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila v\u010dasih po ni\u017einah zelo redka, je zdaj prisotna \u017ee vsako drugo ali celo vsako leto. Na drugi strani je zaradi vse milej\u0161ih zim, manj hudega mraza. Pri padavinah pa so zaradi vse toplej\u0161ega ozra\u010dja pogostej\u0161a in mo\u010dnej\u0161a obdobja obilnih padavin.<\/p>\n
Glede son\u010dnega obsevanja je Verta\u010dnik poudaril, da poletja in pomladi postajajo vse bolj son\u010dna, pozimi pa so manj ob\u010dutne spremembe. Jeseni pa tako kot pri temperaturah zraka in koli\u010dini padavin, niso zabele\u017eili ve\u010djih sprememb. V opazovanem obdobju se je trajanje son\u010dnega obsevanja na letni ravni pove\u010devalo za do 40 ur na desetletje.<\/p>\n
Pri sne\u017eni odeji po ve\u010dini dr\u017eave pa bele\u017eijo negativen trend, kar po njegovih besedah pomeni, da je od 10 do 20 odstotkov manj\u0161a sne\u017ena odeja na desetletje. Na za\u010detku opazovanega obdobja, v 60. in 70. letih prej\u0161njega stoletja, je bilo v povpre\u010dju dvakrat ve\u010d snega, kot ga je v zadnjih dveh desetletjih.<\/p>\n
Verta\u010dnik je spregovoril tudi o leto\u0161nji zimi, kjer je bil december morda pretopel in bogat s padavinami. Sledil je eden najtoplej\u0161ih januarjev doslej, februarja pa se je vreme obrnilo. \u017de od za\u010detka meseca je bila sne\u017ena odeja prisotna skoraj po celi Sloveniji. Zlasti konec februarja in za\u010detek marca je bilo nekaj dni izjemno hladnih. Posebne vremenske rekorde sicer niso zabele\u017eili, je pa to hladno obdobje eno najhladnej\u0161ih v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zadnjih 50 letih prihaja v Sloveniji do sprememb podnebja, saj se je temperatura zraka dvignila za dve stopinji, ve\u010da se \u0161tevilo vro\u010dinskih valov, pogostej\u0161a so tudi obdobja obilnih padavin, so zabele\u017eili na Agenciji RS za okolje (Arso). Vremensko pa izstopa zadnja zima, ki je v zadnjih dneh bele\u017eila eno najhladnej\u0161ih obdobij v zadnjih 20 letih.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":174672,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3107,4561,1595],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n