Po predlogu zakona o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi bi se koncesija podelila neposredno dru\u017ebi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Koncesionar bi vsako leto dr\u017eavi pla\u010dal 10 odstotkov vrednosti proizvedene elektri\u010dne energije in vodno povra\u010dilo.<\/p>\n
Dr\u017eavni prostorski na\u010drti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) bi morali biti izdelani do leta 2021. Denar za gradnjo bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; \u010de v njih ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajo\u010da sredstva zagotovila tudi iz integralnega prora\u010duna.<\/p>\n
Predlog zakona je po pisanju torkove izdaje \u010dasnika Delo naletel na ostro kritiko naravovarstvenikov, ki so prepri\u010dani, da bi zakon kr\u0161il predpise, in poudarjajo, da bi morali najprej opraviti celovito presojo vplivov na okolje, saj je srednja Sava precej pokrita z obmo\u010dji Nature 2000. Kriti\u010dni so po navedbah \u010dasnika tudi v Zavodu RS za varstvo narave, ker da ni zagotovljeno sodelovanje javnosti.<\/p>\n
Vlada je sicer ves \u010das trdila, da je tik pred podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, zato zakon ni potreben. Odprta vpra\u0161anja glede sklepanja pogodbe naj bi obravnavala na seji minulo sredo, ko je dogajanje zasen\u010dil odstop premierja Mira Cerarja. Iz sporo\u010dila po seji vlade ni bilo razvidno, ali je beseda o tem res tekla.<\/p>\n
Podporo predlogu so v sredini predstavitvi stali\u0161\u010d poslanskih skupin poleg DeSUS izrazili \u0161e v SDS in NSi. Po besedah Toma\u017ea Lisca (SDS) je tak\u0161en zakon nujni pogoj, \u010de \u017eeli Slovenija “resno govoriti” o energetski samooskrbi in obnovljivih virih.<\/p>\n
Z Zvonkom Lahom (NSi) sta izpostavila pomen hitre gradnje hidroelektrarn, Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pa je spomnila, da mora biti do leta 2020 najmanj 25 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov.<\/p>\n
V Levici predlog zakona po besedah Violete Tomi\u0107 medtem ocenjujejo kot spornega tako po vsebini kot po na\u010dinu sprejemanja. Poudarila je, da do gradnje na srednji Savi \u0161e ni pri\u0161lo izklju\u010dno zato, ker \u0161e ni bila sklenjena koncesijska pogodba.<\/p>\n
Da se je projekt ustavil pri pogodbi, se je strinjal tudi Igor Zor\u010di\u010d (SMC), ki je zagotovil, da si vlada prizadeva za podpis. Dikcija, ki jo vsebuje Hr\u0161akov zakon, bi po njihovem mnenju lahko celo razveljavila \u017ee podeljeno koncesijo in ustavila projekt, zato predlogu nasprotujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
DZ je zavrnili predlog zakona o na\u010dinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkori\u0161\u010danje energetskega potenciala srednje Save, ki ga je vlo\u017eil Ivan Hr\u0161ak (DeSUS). V DeSUS, SDS in NSi ga vidijo kot pomemben korak k hitrej\u0161i izgradnji hidroelektrarn, SMC in Levica pa menita, da tak zakon ni potreben.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":367393,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4617,9435,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n