Po podatkih Evropske mre\u017ee za izmenjavo podatkov o izobra\u017eevanju Eurydice v ve\u010dini dr\u017eav EU bele\u017eijo pomanjkanje u\u010diteljskega kadra, saj je u\u010diteljski poklic za mlade vse manj privla\u010den, pri \u010demer kot enega od razlogov navajajo tudi u\u010diteljske pla\u010de. Slovenija je nasprotno po ugotovitvah omenjene evropske mre\u017ee dr\u017eava, ki se soo\u010da s prese\u017ekom u\u010diteljev.<\/p>\n
Slednje opa\u017eajo tudi na ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port, kjer zaznavajo, da se \u017eeli na podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja v zadnjih letih zaposliti nekajkrat ve\u010d kandidatov, kot je zanje razpolo\u017eljivih delovnih mest.<\/p>\n
Njihovim opa\u017eanjem pritrjuje statistika zavoda za zaposlovanje. Slednja pravi, da je bilo konec februarja 2008 v evidenci brezposelnih oseb registriranih 751 u\u010diteljev s \u0161esto ali sedmo stopnjo izobrazbe, konec februarja letos pa 1130.<\/p>\n
Natan\u010dnega odgovora, zakaj je temu tako, na ministrstvu nimajo, prav tako ne \u017eelijo \u0161pekulirati s tezo, da je za to morda krivo preveliko \u0161tevilo razpisnih mest na obeh pedago\u0161kih fakultetah. Kot namre\u010d pravijo, \u0161tevilo u\u010diteljev ni odvisno od \u0161tevila razpisanih \u0161tudijskih mest na pedago\u0161kih fakultetah, saj je mogo\u010de u\u010ditelj postati po kon\u010danju \u0161tevilnih \u0161tudijskih programov po dodatni pridobitvi potrebnih pedago\u0161kih znanj. Opa\u017eajo pa, da se je zanimanje za polic v \u010dasu gospodarsko-finan\u010dne krize pove\u010dalo, kar pripisujejo “privla\u010dnosti zaposlitve”.<\/p>\n
Med drugim preve\u010d u\u010diteljev telesne vzgoje in razrednega pouka<\/b><\/p>\n
\u010ce je po nekaterih podatkih u\u010diteljev v Sloveniji preve\u010d, pa je predvsem iz prakse zaznati, da dolo\u010denih profilov u\u010diteljev primanjkuje. Na ministrstvu za izobra\u017eevanje uradnih podatkov o tem, katerih u\u010diteljev je v Sloveniji preve\u010d in katerih primanjkuje, nimajo, na podlagi odzivov \u0161ol, u\u010diteljev in drugih pa ocenjujejo, da primanjkuje predvsem u\u010diteljev za otroke s posebnimi potrebami. Ocenjujejo tudi, da bo v prihodnje pomanjkanje u\u010diteljev strokovnih predmetov.<\/p>\n
Navedbam ministrstva pritrjujejo tudi podatki zavoda za zaposlovanje. Po teh je bilo leta 2008 v evidenci brezposelnih med u\u010ditelji prijavljen najve\u010d u\u010diteljev telesne vzgoje (92), sledili so u\u010ditelji razrednega pouka (88) ter u\u010ditelji sloven\u0161\u010dine in zgodovine (po 64). Konec februarja letos je bilo med u\u010ditelji na zavodu za zaposlovanje prijavljenih najve\u010d u\u010diteljev razrednega pouka (122), sloven\u0161\u010dine (99) in likovne pedagogike (96).<\/p>\n
In kaj pravi praksa? Kot je za STA povedal pomo\u010dnik ravnatelja Elektrotehni\u0161ko ra\u010dunalni\u0161ke srednje \u0161ole in gimnazije Ljubljana (Vegova Ljubljana) Igor Vuli\u010d, je njihova \u0161ola po osmih letih, ko prakti\u010dno ni bilo novega zaposlovanja, v zadnjem \u010dasu objavila ve\u010d razpisov za nove zaposlitve. Iskali so u\u010ditelje za splo\u0161ne izobra\u017eevalne premete, kot so sloven\u0161\u010dina, angle\u0161\u010dina, matematika, \u0161portna vzgoja, geografija in zgodovina. Te\u017eav s \u0161tevilom prijavljenih niso imeli, saj je teh profilov u\u010diteljev po njegovih besedah na trgu ogromno.<\/p>\n
“Imamo pa nasprotno zelo velike te\u017eave, ko gre za u\u010ditelje strokovnih predmetov. Letos smo objavili dva razpisa za u\u010ditelja ra\u010dunalni\u0161tva in elektrotehnike, a prijav ni bilo,” je dejal.<\/p>\n
Ko sicer preko razpisa ne dobijo kadra, si po njegovih besedah pomagajo s projektom Prva zaposlitev na podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja, ki ga izvaja ministrstvo za izobra\u017eevanje. Preko njega zaposlijo mlade u\u010ditelje brez izku\u0161enj, ki nato po izteku programa v ve\u010dini primerov ostanejo na \u0161oli.<\/p>\n
Zaposljivost u\u010diteljev se v zadnjih letih izbolj\u0161uje<\/b><\/p>\n
Da primanjkuje predvsem u\u010diteljev strokovnih predmetov, posredno potrjuje vsakoletna anketa, ki jo med svojimi diplomanti izvaja pedago\u0161ka fakulteta v Ljubljani.<\/p>\n
Na omenjeni fakulteti so po besedah rektorja Janeza Vogrinca zadnjo anketo izvedli decembra lani, zajela pa je vse diplomante, ki so pri njih diplomirali v letih od 2014 do 2017. V anketi so diplomante spra\u0161evali, ali so \u017ee dobili slu\u017ebo. Glede na odgovore so najbolj zaposljivi diplomanti logopedije in surdopedagogike (zaposleni so bili vsi, ki so sodelovali v anketi), sledijo diplomanti specialne in rehabilitacijske pedagogike (zaposlenih jih je bilo 99 odstotkov), socialne pedagogike (91 odstotkov) in razrednega pouka (90 odstotkov). Nato sledijo diplomanti pred\u0161olske vzgoje (84 odstotkov), tiflopedagogike (80 odstotkov), likovne pedagogike (78 odstotkov) in dvopredmetni u\u010ditelji matematike, ra\u010dunalni\u0161tva, fizike, tehnike, gospodinjstva, biologije in kemije (po 78 odstotkov).<\/p>\n
Na splo\u0161no Vogrinc na podlagi podatkov iz ankete ugotavlja, da se zaposlitvene mo\u017enosti u\u010diteljev v zadnjem \u010dasu izbolj\u0161ujejo. Na vpra\u0161anje, ali so zaposleni, je namre\u010d odgovorilo 83 odstotkov diplomantov, medtem ko je anketi leto prej pritrdilno odgovorilo 78 odstotkov sodelujo\u010dih.<\/p>\n
Po podatkih ministrstva za izobra\u017eevanje je bilo v \u0161olskem letu 2008\/09 v osnovnih \u0161olah zaposlenih 15.800 u\u010diteljev, v srednjih pa 7200 (skupaj 23.000). V \u0161olskem letu 2015\/16 pa je bilo v osnovnih \u0161olah zaposlenih 17.723 u\u010diteljev, v srednjih pa 6290 (skupaj 24.013). Slednje pritrjuje temu, da se mo\u017enosti u\u010diteljev, da se zaposlijo, izbolj\u0161ujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je v nasprotju z mnogimi drugimi dr\u017eavami EU, ki se sre\u010dujejo s pomanjkanjem u\u010diteljev, na voljo ve\u010d u\u010diteljskega kadra, kot ga potrebujemo. A podatek ni enozna\u010den, saj natan\u010dnej\u0161i pregled poka\u017ee, da primanjkuje nekaterih profilov u\u010diteljev, predvsem u\u010diteljev strokovnih predmetov. Zaposljivost u\u010diteljev po krizi sicer nara\u0161\u010da.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":195204,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,8314],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n