Kot so poudarili na vladi, bo na\u010drt vlaganj pripravljen vsako leto, kot to predvideva omenjena resolucija, ki jo je DZ na podlagi leta 2015 sprejete strategije o razvoju prometa potrdil novembra 2016.<\/p>\n
Vse skupaj operativni na\u010drt v obdobju med 2018 in 2023 predvideva za 5,89 milijarde evrov novih investicij v prometno infrastrukturo, ki odpadejo na dr\u017eavo, ob\u010dine, Dars, Luko Koper, upravljalce letali\u0161\u010d in v manj\u0161em delu tudi zasebne investitorje. Ob tem naj bi v tem \u010dasu za redno vzdr\u017eevanje, subvencije in kompenzacije namenili \u0161e 2,65 milijarde evrov.<\/p>\n
\u0160tevilka za skupni obseg investicij za nekaj ve\u010d kot 400 milijonov evrov zaostaja za tisto iz resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030, medtem ko je \u0161tevilka za redno vzdr\u017eevanje, subvencije in kompenzacije za okoli 700 milijonov evrov vi\u0161ja.<\/p>\n
Najve\u010dji izpad glede na resolucijo je na podro\u010dju avtocest, kjer je investitor Dars. Ta naj bi po operativnem na\u010drtu za investicije, obnove in pripravo investicij za izvedbo po 2023 namenil 1,85 milijarde evrov, pri \u010demer se pospe\u0161ena investicijska dinamika predvideva po 2021. Resolucija je medtem predvidevala za 2,36 milijarde evrov vlaganj v investicije in obnove na avtocestnem omre\u017eju.<\/p>\n
Predvideni obseg investicij je pripravljen ob ve\u010d predpostavkah, med drugim glede dinamike refinanciranja obstoje\u010dih dolgov, vklju\u010ditve novih odsekov v sistem cestninjenja in ustreznega prilagajanja cenika cestnin, zagotovitve dodatnih finan\u010dnih sredstev za investicije in realizacijo predvidenih sredstev EU v vi\u0161ini najmanj 84 milijonov evrov.<\/p>\n
Seznam na\u010drtovanih Darsovih investicij sicer vklju\u010duje tako dokon\u010danje obstoje\u010dih projektov, kot so zaklju\u010dek gradnje avtoceste Dra\u017eenci-Gru\u0161kovje, uvedba elektronskega cestninjenja tovornih vozil, ru\u0161enja cestninskih postaj in uvedba inteligentnih transportnih sistemov na dolo\u010denih avtocestnih odsekih ter predvidene projekte, kot so druga cev Karavan\u0161kega predora, priprava na gradnjo odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, gradnja prvega odseka ju\u017enega dela tretje razvojne osi med priklju\u010dkom Novo mesto na dolenjski avtocesti ter Revozovim kompleksom, dokon\u010danje kompleksa \u0161entvi\u0161kega predora in raz\u0161iritev zahodne ljubljanske obvoznice med Kosezami in Kozarjem v \u0161estpasovnico, izgradnja srminske in berto\u0161ke vpadnice v Kopru, priprava na gradnjo hitre ceste med Ptujem in Ormo\u017eem ter izgradnja avtocestnih priklju\u010dkov za obmo\u010dje BTC v Ljubljani.<\/p>\n
Dodatne vire mora Dars med drugim zagotoviti za gradnjo odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, gradnjo nadaljevanja ju\u017enega dela tretje razvojne osi do Malin in za gradnjo hitre ceste Ptuj-Ormo\u017e, medtem ko sredstva na primer \u0161e niso zagotovljena za dokon\u010danje obalne hitre ceste od Jagodij do Lucije in za hitro cesto med \u0160marjami pri Kopru ter mejnim prehodom Dragonja, avtocestno povezavo od primorske avtoceste do mejnega prehoda Jel\u0161ane in \u0161iritev ljubljanske obvoznice.<\/p>\n
Na podro\u010dju dr\u017eavnih cest, kjer je investitor direkcija za infrastrukturo, je vklju\u010denih 831 obstoje\u010dih projektov, od tega 136 novih, ki so del sprejetega prora\u010duna za leti 2018 in 2019. Letos je za te projekte predvidenih 230 milijonov evrov, prihodnje leto pa 213 milijonov. Med letoma 2020 in 2023 se ocenjena vi\u0161ina sredstev zvi\u0161uje na okoli 280 milijonov evrov, pri \u010demer je najve\u010d sredstev na letni ravni na\u010drtovanih za novogradnje in obvoznice, rekonstrukcije cest in ureditve skozi naselja.<\/p>\n
Skupaj je predvidenih za 1,57 milijarde evrov v obnove in vzdr\u017eevanje dr\u017eavnih cest, kar je pribli\u017eno toliko, kot predvideva resolucija iz 2016, pri \u010demer je na investicijskem delu predvidenih skoraj 367 milijonov evrov manj sredstev, pri vzdr\u017eevanju pa za skoraj 356 milijonov evrov ve\u010d. Avtorji operativnega na\u010drta opozarjajo, da je izvedba \u0161estletnega investicijskega plana odvisna od tega, ali bo dr\u017eava v okviru prora\u010dunov zagotovila zadostna sredstva.<\/p>\n
Na podro\u010dju \u017eeleznic je do 2023 predvidenih za 2,21 milijarde evrov investicij z najve\u010djo dinamiko med 2019 in 2022. OD tega na direkcijo za infrastrukturo odpade 1,141 milijarde evrov, na vire EU in ostale vire za drugi tir med Koprom in Diva\u010do pa 793 milijonov evrov. Predvideni obseg sredstev po resoluciji iz 2016 je bil 2,09 milijarde evrov.<\/p>\n
Operativni na\u010drt vsebuje \u0161e na\u010drtovane investicije na podro\u010dju vodnega prometa, ki obsegajo investicijske na\u010drte Luke Koper. Skupaj naj bi bilo investicij upravljalca pristani\u0161\u010da v manj\u0161em delu tudi dr\u017eave do konca 2023 za 463 milijonov evrov. Na podro\u010dju zra\u010dnega prometa naj bi bilo skupnih investicij Aerodroma Maribor in Fraporta Slovenija, ki upravljata z mariborskim in ljubljanskim letali\u0161\u010dem, ter dr\u017eave glede na sedanje na\u010drte za 110 milijonov evrov. Za trajnostno mobilnost je medtem na\u010drtovanih 387 milijonov evrov investicij dr\u017eave in ob\u010din.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vlada je danes sprejela na\u010drt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023. Gre za prvi \u0161estletni na\u010drt vlaganj na podlagi konec leta 2016 sprejete resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030. Skupno do 2023 predvideva 5,89 milijarde evrov investicij v infrastrukturo, kar je manj od napovedi iz resolucije.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":341276,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2112,5622,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n