Na konferenci v organizaciji Fundacije za evropske progresivne \u0161tudije (FEPS) v sodelovanju s Karl Renner Institutom in Dru\u0161tvom Progresiva je predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl povedal, da je svet \u017ee ve\u010dkrat izpostavil in priporo\u010dil spremembe, ki bi vodile k ve\u010dji vklju\u010denosti mladih v politi\u010dne procese odlo\u010danja, tudi predlog zni\u017eanja starostne meje za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let, a \u017eal neuspe\u0161no. “S 16 leti so definitivno sposobni iti na volitve, odgovornost sistema je, da jim to omogo\u010di in jih hkrati na to tudi pripravi z ustreznim izobra\u017eevanjem,” je poudaril.<\/p>\n
Da so mladi s 16 leti zreli za politiko, je prepri\u010dan tudi profesor politologije na ljubljanski fakulteti za dru\u017ebene vede in nekdanji \u0161olski minister Jernej Pikalo. “Dr\u017eavljansko vzgojo pou\u010dujejo samo v sedmem razredu osnovne \u0161ole in to je tudi edini predmet, ki sistemati\u010dno celotno generacijo na nek na\u010din politi\u010dno opismeni,” je dejal. Kot je izpostavil, je to v sedmem razredu po letih razvoja prehitro. Zaradi tega bi morali po njegovem mnenju nujno uvesti ta predmet na za\u010detku srednje \u0161ole. Preden bi \u0161li volit s 16 leti, bi se tako morali prej izobraziti v politi\u010dnem sistemu.<\/p>\n
S tem se je strinjala tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D). “\u010ce \u017eelimo zni\u017eati starostno mejo, je treba uvesti ve\u010d dr\u017eavljanske vzgoje v srednje\u0161olske vsebine. Te bi morale biti bolj dodelane za politi\u010dno opismenjevanje mladih,” je dejala.<\/p>\n
Za uvedbo politi\u010dnega opismenjevanja in dr\u017eavljanske vzgoje v srednje\u0161olsko izobra\u017eevanje se je zavzel tudi predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel. Kot pozitiven primer je izpostavil sosednjo Avstrijo, kjer se je zahvaljujo\u010d zni\u017eanju starostne meje z 18 na 16 let dvignila volilna udele\u017eba mladih.<\/p>\n
Avstrija je leta 2007 postala prva dr\u017eava Evropske unije, v kateri so zni\u017eali volilno pravico na starost 16 let, nedavno ji je sledila Malta. To je eden izmed na\u010dinov, kako pove\u010dati zanimanje mladih dr\u017eavljanov za delovanje politi\u010dnega sistema in njihovo zastopanost v njem, je med drugim povedala Melanie Zvonik iz Socialisti\u010dne mladine Avstrije, mladinske organizacije, ki je povezana z avstrijskimi socialdemokrati.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mladi so naklonjeni zni\u017eanju starostne meje za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let, hkrati opozarjajo na nujnost uvedbe dr\u017eavljanske vzgoje v srednjih \u0161olah, je glavna misel z mednarodne konference v okviru projekta o smiselnosti ni\u017eanja starostne meje za volitve. Ni jih strah volitev, a ne vedo, kaj pomeni biti aktiven dr\u017eavljan, so menili.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":313129,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,4919],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n