Prvi primerki dotlej \u0161e neznane \u017eivalske vrste, ki jo je naravoslovna stroka prepoznala za novo, so bili najdeni na izviru Virskega potoka v Viru pri Sti\u010dni. Tedaj je bilo dolo\u010deno tudi latinsko ime te dvo\u017eivke – Proteus anguinus.<\/p>\n
Za odkritelja \u010dlove\u0161ke ribice velja Joseph Nicolaus Laurenti, ki je leta 1768 na Dunaju izdal knjigo s tezami za zagovor doktorata z naslovom Pregled plazilcev, obogaten s poskusi o strupih in antidotih pri avstrijskih plazilcih. V njej je prvi\u010d javno objavljen nov rod proteus z eno samo znano vrsto Proteus anguinus. Sledi opis \u010dlove\u0161ke ribice.<\/p>\n
Kdo je bil ta Laurenti, po navedbah spletnega portala e-sti\u010dna.si \u0161e danes ni znano. Iz njegove doktorske disertacije tega ni mogo\u010de razbrati, prav tako doslej niso na\u0161li nobenih podatkov o njem. Toda po znanstvenih pravilih je Laurenti – znan ali neznan – prvi objavil vest o \u010dlove\u0161ki ribici in velja za njenega odkritelja ter ji ima pravico podeliti strokovno ime.<\/p>\n
\u017dival je sicer prvi\u010d nedolo\u010dno omenil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, in sicer kot zmajevega mladi\u010da v zgodbi, ki ji ni verjel. \u017dive mladi\u010de pa je \u017ee \u0161tiri leta pred izidom Laurentijeve knjige prvi dobil iz Sti\u010dne idrijski zdravnik Joannes Scopoli – eden najbolj plodovitih raziskovalcev narave na Kranjskem, ki je takoj vedel, da \u010desa takega ni videl \u0161e noben naravoslovec.<\/p>\n
Vendar pa je bil Scopoli temeljit znanstvenik in ni hotel tvegati nobenega spodrsljaja, na katerega bi se lahko oprli morebitni nasprotniki njegove trditve, da je \u010dlove\u0161ka ribica nova samostojna vrsta in rod. Zato je z objavo svojega opisa \u010dlove\u0161ke ribice predolgo odla\u0161al. Je pa bil njegov opis \u010dlove\u0161ke ribice zelo dober, medtem ko je bil Laurentijev precej slab.<\/p>\n
Na dana\u0161njem posvetu, ki ga organizira Jamski laboratorij Tular v sodelovanju s Parkom \u0160kocjanske jame, bodo poleg zna\u010dilnosti in raziskav \u010dlove\u0161ke ribice posebno pozornost posvetili problemu onesna\u017eenja njenega naravnega okolja – podzemnih kra\u0161kih voda. Udele\u017eenci posveta se bodo seznanili tudi s kratko zgodovino slovenskega krasa.<\/p>\n
Slovenski znanstveniki \u010dlove\u0161ko ribico raziskujejo \u017ee ve\u010d desetletij. Da bi pre\u017eivela v neprijaznih podzemnih razmerah, je namre\u010d razvila \u0161tevilne posebnosti. Med drugim je upo\u010dasnila presnovo, zaradi \u010desar lahko do\u010daka do sto let in pre\u017eivi celo ve\u010d let brez hrane. Domi\u0161ljijo raziskovalcev pa \u0161e posebej buri njena sposobnost popolne obnovitve po\u0161kodovane ali celo manjkajo\u010de okon\u010dine.<\/p>\n
Pred kratkim je tako stekel mednarodni projekt, v okviru katerega \u017eelijo slovenski biologi v sodelovanju z raziskovalci iz Kitajske in Danske dolo\u010diti celoten genski zapis oz. genom te \u017eivali. Gre za trd oreh, saj je njen genski zapis bistveno ve\u010dji tudi od genoma katerega koli drugega organizma, ki so ga znanstveniki do danes uspeli v celoti razvozlati. Projekt dolo\u010ditve genoma \u010dlove\u0161ke ribice bo tako po navedbah raziskovalcev v ve\u010d pogledih oral ledino ter preizku\u0161al meje zmogljivosti najsodobnej\u0161ih tehnologij.<\/p>\n
\u010clove\u0161ka ribica, ki je poznana tudi kot mo\u010deril ali proteus, je najve\u010dja izklju\u010dno jamska \u017eival na svetu. To vrsto, ki je eden najve\u010djih posebne\u017eev \u017eivalskega sveta, najdemo le v jamah Dinarskega krasa na Balkanskem polotoku, v najve\u010djem \u0161tevilu prav v Sloveniji.<\/p>\n
Je simbol varovanja podzemnih okolij in ena najve\u010djih dragocenosti v Sloveniji izjemno bogate jamske biodiverzitete in naravne dedi\u0161\u010dine. Izjemen pomen \u010dlove\u0161ke ribice dokazuje tudi njena stroga za\u0161\u010dita z ve\u010d nacionalnimi in mednarodnimi uredbami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Letos mineva 250 let od prvega znanstvenega opisa \u010dlove\u0161ke ribice, objavljenega marca 1768. Ob tej prilo\u017enosti se bodo danes v parku \u0160kocjanske jame zbrali znanstveniki iz Slovenije in tujine na mednarodnem posvetu SOS Proteus: Varstvo \u010dlove\u0161ke ribice in njenega habitata. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":368590,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5399,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n