Osnovna naloga DZ je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnej\u0161e pravne akte dr\u017eave. Poleg tega DZ opravlja volilno in nadzorno funkcijo.<\/p>\n
V zakonodajno funkcijo sodi sprejemanje sprememb ustave, zakonov in drugih aktov, med njimi dr\u017eavnega prora\u010duna, ter ratificiranje mednarodnih pogodb. Prav tako je v pristojnosti DZ razpisovanje referendumov.<\/p>\n
Prav tako DZ voli, imenuje in razre\u0161uje najpomembnej\u0161e nosilce funkcij v dr\u017eavi. Med drugim je pristojen za izvolitev predsednika vlade in ministrov, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha \u010dlovekovih pravic in \u010dlane ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da.<\/p>\n
Poslanci imajo tudi nadzorno funkcijo; tako lahko odlo\u010dajo o zaupnici ali nezaupnici vladi ter ustavni obto\u017ebi predsednika republike, vlade ali ministrov. Odrejajo parlamentarne preiskave ter postavljajo poslanska vpra\u0161anja vladi.<\/p>\n
DZ sestavlja 90 poslancev: 88 jih je izvoljenih na splo\u0161nih volitvah, po enega pa izvolijo pripadniki italijanske in mad\u017earske narodne skupnosti. Svoje delo opravljajo na plenarnih sejah in na sejah delovnih teles. Delo DZ vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na konstitutivni seji z ve\u010dino glasov vseh poslancev. Pri delu mu pomagajo najve\u010d trije podpredsedniki.<\/p>\n
Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi \u010desar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso zdru\u017eljive s funkcijo poslanca. Med njimi je denimo \u017eupanska.<\/p>\n
Na pla\u010dni lestvici so poslanci uvr\u0161\u010deni od 55. do 62. pla\u010dnega razreda, kar pomeni, da na mesec zaslu\u017eijo med 3661 in 4817 evri osnovne bruto pla\u010de. Predsednik DZ pa je uvr\u0161\u010den v najvi\u0161ji, 65. pla\u010dni razred in mu pripada pla\u010da v vi\u0161ini 5419 evrov bruto.<\/p>\n
Poleg tega so poslanci upravi\u010deni do povra\u010dil stro\u0161kov za prevoz, prehrano in izobra\u017eevanje, na voljo pa so jim tudi slu\u017ebena stanovanja. Prav tako poslanci prejemajo mese\u010dni pav\u0161al za pokrivanje stro\u0161kov pri delu v volilni enoti; ta zna\u0161a med 500 in 800 evri. \u0160e 180 evrov pa dobijo za delovanje poslanske pisarne.<\/p>\n
Tudi po prenehanju mandata imajo nekdanji poslanci pravico do nadomestila v vi\u0161ini 80 odstotkov zadnje pla\u010de, in sicer najve\u010d pol leta.<\/p>\n
Pri delu poslancem pomaga pribli\u017eno 350 zaposlenih v dr\u017eavnem zboru.<\/p>\n
\u0160tevilo vladnih resorjev odvisno od vsakokratne vlade<\/b><\/p>\n
Dr\u017eavni zbor je pristojen tudi za izvolitev predsednika vlade in ministrov. Postopki za oblikovanje nove vlade ste\u010dejo po konstituiranju dr\u017eavnega zbora, saj ima predsednik dr\u017eave 30 dni \u010dasa, da po posvetu s poslanskimi skupinami, dr\u017eavnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno ve\u010dino.<\/p>\n
Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. \u0160teje se, da je vlada nastopila funkcijo, \u010de je imenovanih ve\u010d kot dve tretjini ministrov. Ti pogosto prihajajo iz vrst novoizvoljenih poslancev, a jim, \u010de so izvoljeni za ministre, ni treba odstopiti s poslanske funkcije, pa\u010d pa jim ta miruje.<\/p>\n
Ker se v Sloveniji poslance voli po proporcionalnem sistemu, je vlada, ki jo sestavi mandatar, praviloma koalicijska. Od koalicijskih pogajanj je odvisno tudi, koliko in katere resorje bo imela posamezna vlada. Resorje, ki jih bo imela, vsakokratna vlada dolo\u010di z zakonom o vladi.<\/p>\n
Dosedanje vlade so imele razli\u010dno \u0161tevilo resorjev, aktualno vlado denimo sestavlja 14 ministrstev, ima pa tudi dva ministra brez resorja.<\/p>\n
Vlada je sicer organ izvr\u0161ilne oblasti in najvi\u0161ji organ dr\u017eavne uprave. Opravlja politi\u010dno izvr\u0161ilno in upravno funkcijo. Pristojna je za izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejema dr\u017eavni zbor. Prav tako dolo\u010da, usmerja in usklajuje izvajanje politike dr\u017eave. Kot najvi\u0161ji organ dr\u017eavne uprave vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politi\u010dne, ekonomske, finan\u010dne, organizacijske in druge ukrepe.<\/p>\n
Dr\u017eavnemu zboru vlada predlaga v sprejem zakone, dr\u017eavni prora\u010dun, nacionalne programe in druge akte.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Volivci bodo 3. junija izbirali novo sestavo dr\u017eavnega zbora, ki je v Sloveniji najvi\u0161ji predstavni\u0161ki in zakonodajni organ. Med drugim je pristojen tudi za izvolitev vlade, ki predstavlja izvr\u0161ilno oblast in je najvi\u0161ji organ dr\u017eavne uprave.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":177985,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6370,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n