Indeks blaginje otrok, ki ga je in\u0161titut razvil v sodelovanju z Unicefom Slovenija in ministrstvom za delo, bo omogo\u010dil la\u017eje spremljanje polo\u017eaja otrok in kakovosti njihovega \u017eivljenja ter primerjavo z drugimi evropskimi dr\u017eavami, je na dana\u0161njem strokovnem posvetu in\u0161tituta in ministrstva povedal Urban Boljka z in\u0161tituta. Po njegovih besedah bo indeks, ki je novost v slovenskem in mednarodnem prostoru, olaj\u0161al dostop do podatkov s tega podro\u010dja tako splo\u0161ni javnosti kot politi\u010dnim odlo\u010devalcem.<\/p>\n
Oblikovanje indeksa in izbira njegovih elementov sledi najnovej\u0161im normativnim in teoreti\u010dnim mednarodnim smernicam s tega podro\u010dja, ki poudarjajo potrebo po enostavnem in u\u010dinkovitem prikazu vse kompleksnosti blaginje otrok z eno samo vrednostjo oz. z vrednostmi za vsako podro\u010dje indeksa, je dodal.<\/p>\n
Indeks je sestavljen iz sedmih podro\u010dij, ki so materialna blaginja, zdravje in varnost, vedenja in tveganja, izobra\u017eevanje, nastanitev in okolje, dru\u017einski in vrstni\u0161ki odnosi in subjektivna ocena blaginje. Vklju\u010duje podatke iz 27 evropskih dr\u017eav.<\/p>\n
V tem mandatu so bili storjeni pomembni premiki za bolj\u0161i polo\u017eaj otrok in njihovo za\u0161\u010dito, je poudarila dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu Martina Vuk. Po ve\u010d kot 40 letih je denimo posodobljena dru\u017einska zakonodaja, novela zakona o prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini pa je tudi na zakonski ravni prepovedala telesno kaznovanje otrok, je spomnila.<\/p>\n
Andreja \u010crnak Megli\u010d pa je predstavila spremembe v polo\u017eaju otrok v Sloveniji v \u010dasu od leta 2005. Anomalijo sistema na podro\u010dju socialnih transferov predstavlja vrstni red transferov, je dejala. V skladu s socialno zakonodajo, ki je za\u010dela veljati z letom 2012, prvo v vrstnem redu pravic predstavlja otro\u0161ki dodatek. To pa po njenem opozorilu pomeni, da se z otro\u0161kimi dodatki pokrivajo osnovni \u017eivljenjski stro\u0161ki najrevnej\u0161ih dru\u017ein z otroki.<\/p>\n
Pravilno bi bilo, da bi se minimalni \u017eivljenjski stro\u0161ki pokrivali z denarnimi socialnimi pomo\u010dmi, otro\u0161ki dodatki in drugi prejemki pa bi bili njihova nadgradnja, je opozorila \u010crnak Megli\u010deva, ki je skupaj z Barbaro Kobal Tomc urednica danes predstavljene in lani objavljene \u0161tudije Polo\u017eaj otrok v Sloveniji danes: situacijska analiza.<\/p>\n
V \u0161tudiji, ki so se je na in\u0161titutu lotili po naro\u010dilu ministrstva za delo, so se osredoto\u010dili na razli\u010dne vidike \u017eivljenja otrok od leta 2005 do 2015. Obdobje so zaznamovale velike spremembe na gospodarskem in socialnem podro\u010dju, ki so vplivale tudi na \u017eivljenje otrok. Medtem ko je bila za za\u010detek obravnavanega obdobja zna\u010dilna najvi\u0161ja rast bruto dru\u017ebenega proizvoda v samostojni dr\u017eavi, je \u010das po letu 2008 zaznamovala gospodarska kriza, ki je povzro\u010dila pove\u010danje brezposelnosti, ve\u010djo rev\u0161\u010dino in poslab\u0161anje socialnega polo\u017eaja srednjega razreda.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je bila po indeksu blaginje otrok leta 2014 v primerjavi s 27 evropskimi dr\u017eavami skupaj s \u0160vedsko na \u0161estem mestu, leta 2010 pa na osmem, je razvidno iz indeksa, ki ga je razvil In\u0161titut za socialno varstvo in so ga predstavili na posvetu o polo\u017eaju otrok v Sloveniji. Leta 2014 je bila na prvem mestu Norve\u0161ka, na zadnjem pa Romunija.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":279875,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[10978,1652,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n