Slovenija zagovarja reformno naravnan prora\u010dun EU kot odgovor na \u0161tevilne nove in nekatere \u017ee tradicionalne izzive, s katerimi se soo\u010da unija. Zavzema se za ambiciozen obseg prora\u010duna EU, ki bo omogo\u010dal u\u010dinkovito doseganje zastavljenih ciljev.<\/p>\n
Podpira zvi\u0161anje evropskega prora\u010duna nad odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kolikor zna\u0161a sedaj. Zgornje meje pa slovenski pogajalci za zdaj niso dolo\u010dili. Tako so glede na doslej znana stali\u0161\u010da preostalih igralcev ubrali srednjo pot.<\/p>\n
Od Evropske komisije se sicer v sredo pri\u010dakuje predlog v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND. \u0160tiri \u010dlanice – Avstrija, Nizozemska, Danska in \u0160vedska – odlo\u010dno nasprotujejo zvi\u0161evanju prora\u010duna nad odstotek. Portugalska se je izrecno izrekla za prora\u010dun v vrednosti 1,2 odstotka BND, Evropski parlament pa zahteva, naj ta zna\u0161a 1,3 odstotka BND.<\/p>\n
Nem\u010dija in Francija sta izrazili pripravljenost pla\u010dati ve\u010d. Ve\u010d neto pla\u010dnic je po neuradnih informacijah zaradi tega jeznih na Berlin.<\/p>\n
Slovenija si bo ob zavedanju, da se spremembam ne bo mogo\u010de izogniti, v pogajanjih prizadevala ohraniti klju\u010dno vlogo kohezijske politike in postopno uvajanje sprememb ter zagotoviti \u010dim manj\u0161e zmanj\u0161anje kohezijskih sredstev.<\/p>\n
Osnovni namen kohezijske politike je zmanj\u0161ati razlike med bogatimi in revnimi regijami, tako da najve\u010d sredstev dobijo najrevnej\u0161e. Najmanj razvita je sicer ena od bolgarskih regij, najbolj pa zahodni London, ki dosega ve\u010d kot 600 odstotkov povpre\u010dne razvitosti v EU.<\/p>\n
Ker bo regija Zahodna Slovenija presegla dolo\u010den prag razvitosti EU, je realno pri\u010dakovati, da bo celotna dr\u017eava po letu 2020 prejela manj kohezijskih sredstev kot v sedanjem ve\u010dletnem finan\u010dnem okviru.<\/p>\n
A “drasti\u010dnih rezov ne sme biti”, je poudarila finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman ob petkovih pogovorih z evropskim komisarjem za prora\u010dun G\u00fcntherjem Oettingerjem v Sloveniji.<\/p>\n
Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji: Zahodna Slovenija in Vzhodna Slovenija. Zahodna regija dosega pribli\u017eno 100 odstotkov povpre\u010dne razvitosti EU, vzhodna pa nekaj manj kot 70 odstotkov.<\/p>\n
Predvidene so spremembe pri izra\u010dunavanju kohezijskih sredstev, tako da bi bilo manj poudarka na razvitosti oziroma BDP na prebivalca ter ve\u010d na drugih dejavnikih, kot so migracije, brezposelnost mladih in rev\u0161\u010dina, s \u010dimer naj bi se te\u017ei\u0161\u010de financiranja premaknilo z vhoda na jug.<\/p>\n
Slovenija se bo zavzemala za to, da se v \u010dim ve\u010dji meri ohrani sedanja metodologija. V primeru sprememb pa si bo prizadevala, da bi bila izguba \u010dim manj\u0161a.<\/p>\n
Pri upo\u0161tevanju novih izzivov je izkupi\u010dek odvisen od tega, kje bo poudarek. \u010ce bo ta na integraciji migrantov, bodo ve\u010d denarja dobile Nem\u010dija, Avstrija, \u0160vedska in Nizozemska. \u010ce bo na krepitvi zunanje meje, lahko Slovenija iztr\u017ei ve\u010d.<\/p>\n
Slovenija poudarja, da se na ta vpra\u0161anja ne sme gledati le skozi ra\u010dunovodsko prizmo in s strate\u0161kega vidika podpira preobrazbo kohezijske politike z ve\u010djim poudarkom na novih izzivih, saj si ne \u017eeli ponovitve jeseni 2015, zato se tudi zavzema za u\u010dinkovito naslavljanje vzrokov za migracije, tudi v severni Afriki.<\/p>\n
V pogajanjih o prihodnji skupni kmetijski politiki je za Slovenijo klju\u010dno, da se ne bi preve\u010d okrnilo sredstev v okviru drugega stebra, torej za razvoj pode\u017eelja.<\/p>\n
Politika razvoja pode\u017eelja s svojimi ciljno naravnanimi ukrepi, prilagojenimi na specifi\u010dne razmere v posameznih \u010dlanicah, mora po prepri\u010danju Slovenije tudi v prihodnje ostati drugi klju\u010dni steber skupne kmetijske politike. S politiko razvoja pode\u017eelja lahko namre\u010d ustrezno naslovimo ekonomske, socialne in predvsem okoljske ter naravovarstvene izzive pode\u017eelja.<\/p>\n
Slovenija je sicer naklonjena mo\u010dni skupni kmetijski politiki z ohranitvijo obsega sredstev na nominalni ravni. Zavzema se za to, da naj neposredna pla\u010dila \u0161e naprej predstavljajo temelj za stabilizacijo dohodka kmetov, dopolnjena z izbolj\u0161animi ukrepi varnostne mre\u017ee ter uvedbo dovolj pro\u017enih mehanizmov za upravljanje s tveganji, prilagojenimi specifi\u010dnim razmeram v \u010dlanicah.<\/p>\n
Slovenija zato ne podpira uvedbe nacionalnega sofinanciranja za neposredna pla\u010dila in tudi ni naklonjena nadaljnji konvergenci neposrednih pla\u010dil med \u010dlanicami na podlagi zgolj povr\u0161ine, ampak le na podlagi objektivnih kriterijev in rezultatsko naravnane politike.<\/p>\n
Slovenija meni, da sedanji sistem lastnih virov deluje dobro. Prednostno podpira kombinacijo virov lastnih sredstev na osnovi tradicionalnih lastnih virov, kot so carine, in BND, kot najbolj pravi\u010dnih in transparentnih virov.<\/p>\n
Kljub temu Slovenija ne nasprotuje poenostavitvi sistema financiranja prora\u010duna EU in se strinja z ukinitvijo sedanjih mehanizmov popravkov in vira na osnovi DDV. Slednji zaradi razlik v DDV sistemih dr\u017eav \u010dlanic ne zagotavlja enake obravnave vseh \u010dlanic, saj bolj obremeni dr\u017eave z ve\u010djim dele\u017eem DDV v BND.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Temeljni cilj Slovenije v evropskih prora\u010dunskih pogajanjih bo ohraniti pomembno vlogo kohezijske politike, ki kljub novim prioritetam ostaja klju\u010dna nalo\u017ebena politika. Realno je pri\u010dakovati, da bo Slovenija po letu 2020 dobila manj kohezijskih sredstev kot doslej, a cilj je, da bi bila razlika \u010dim manj\u0161a.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":369315,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7084,1910,11034,6536,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n