Ta raven obveznosti ustreza 1105 milijardam evrov oziroma 1,08 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) unije v pla\u010dilih v cenah iz leta 2018.<\/p>\n
Juncker je v predstavitvi prora\u010dunskega predloga v Evropskem parlamentu uporabil \u0161tevilko 1279 milijard evrov v obveznostih. To je \u0161tevilka, izra\u017eena v teko\u010dih cenah, torej ob upo\u0161tevanju inflacije. V pla\u010dilih je \u0161tevilka v teko\u010dih cenah 1246 milijard evrov.<\/p>\n
V teh dneh je bilo precej zmede zaradi razli\u010dnih \u0161tevilk. Ob upo\u0161tevanju teko\u010dih cen je \u0161tevilka ve\u010dja, vendar pa komisija predlog obi\u010dajno predstavi v fiksnih cenah. Ob predstavitvi predloga za sedanji ve\u010dletni prora\u010dun leta 2011 na primer ni bilo nobene javne razprave o \u0161tevilkah v teko\u010dih cenah.<\/p>\n
Neuradne napovedi pred predstavitvijo predloga so sicer nakazovale ve\u010djo ambicijo – prora\u010dun v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND. Ob upo\u0161tevanju prora\u010dunskih in zunajprora\u010dunskih postavk komisija sicer pride do 1,14 odstotka BND.<\/p>\n
Predlog komisije zajema vklju\u010ditev Evropskega razvojnega sklada, ki je glavno orodje EU za financiranje razvojne politike v afri\u0161kih, karibskih in pacifi\u0161kih dr\u017eavah in je doslej deloval na podlagi medvladnega sporazuma, v prora\u010dun EU.<\/p>\n
Komisar za prora\u010dun G\u00fcnther Oettinger je ponovil, da je ve\u010dji prora\u010dun nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto pla\u010dnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Komisija predlaga, da se nove nalo\u017ebe v \u0161tirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki.<\/p>\n
Rezom naj bi se izognila le program \u0161tudentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje.<\/p>\n
Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 \u010dlanicami zni\u017eajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za vsako za pet odstotkov.<\/p>\n
Ti politiki bosta posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi \u0161e vedno uresni\u010devali njuni cilji in dodatno vklju\u010devale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnej\u0161o vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoro\u010dnem vklju\u010devanju migrantov, poudarjajo v Bruslju.<\/p>\n
Pomembna novost predlaganega prora\u010duna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno dr\u017eavo. Komisija predlaga nov mehanizem za za\u0161\u010dito prora\u010duna EU pred finan\u010dnimi tveganji, povezanimi z nespo\u0161tovanjem vladavine prava.<\/p>\n
Nova predlagana orodja bi uniji omogo\u010dila, da zamrzne, zmanj\u0161a ali omeji dostop do finan\u010dnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala komisija, \u010dlanice pa bi ga sprejele po glasovanju z obrnjeno kvalificirano ve\u010dino.<\/p>\n
Poleg tega komisija predlaga dva nova instrumenta: novi program za podporo reformam v vrednosti 25 milijard evrov, ki naj bi zagotavljal finan\u010dno in tehni\u010dno podporo vsem \u010dlanicam za izvajanje prednostnih reform in namensko pomo\u010d dr\u017eavam, ki se pripravljajo na prevzem skupne valute, ter evropsko stabilizacijsko funkcijo za nalo\u017ebe v vrednosti 30 milijard evrov, ki naj bi pripomogla k ohranjanju ravni nalo\u017eb v primeru obse\u017enih asimetri\u010dnih \u0161okov.<\/p>\n
Komisija predlaga tudi poenostavitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo “ko\u0161arice” novih virov lastnih sredstev, povezanih s politi\u010dnimi prioritetami.<\/p>\n
Predlagana ko\u0161arica novih virov lastnih sredstev vklju\u010duje: 20 odstotkov prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami, vpoklicno stopnjo v vi\u0161ini treh odstotkov za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in nacionalni prispevek, izra\u010dunan na podlagi koli\u010dine nereciklirane odpadne plasti\u010dne embala\u017ee v vsaki \u010dlanici.<\/p>\n
Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali pribli\u017eno 12 odstotkov celotnega prora\u010duna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard evrov letno za financiranje novih prioritet.<\/p>\n
Izstop Zdru\u017eenega kraljestva iz EU je po navedbah komisije prilo\u017enost za odpravo zapletenega sistema rabatov in celo “rabatov na rabate”. Komisija predlaga, da se v petih letih odpravijo vsi rabati in zmanj\u0161a znesek, ki ga obdr\u017eijo \u010dlanice pri zbiranju carinskih prihodkov za prora\u010dun EU, z 20 odstotkov na 10 odstotkov.<\/p>\n
Komisija poziva k dogovoru o prora\u010dunskem predlogu pred volitvami v Evropski parlament naslednje leto.<\/p>\n
V prihodnjih tednih bo komisija predstavila podrobne predloge za prihodnje sektorske finan\u010dne programe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je za obdobje 2021-2027 predlagala evropski prora\u010dun v vrednosti 1135 milijard evrov v obveznostih, izra\u017eeno v cenah iz leta 2018, kar je enako 1,11 odstotka BND EU. To je “razumen in odgovoren” predlog sodobnega in pragmati\u010dnega prora\u010duna, ki “varuje, opolnomo\u010da in varuje”, je poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":365514,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,5667],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n