Slovenski \u010debelarji so leta 2001 pridelali rekordnih 2550 ton medu, leta 2014, ko ga je bilo najmanj, pa 471 ton, so ob svetovnem dnevu \u010debel, 20. maju, izra\u010dunali na dr\u017eavnem statisti\u010dnem uradu.<\/p>\n
\u010cebelarji s pridelkom medu sicer zadostijo za pribli\u017eno polovico doma\u010de porabe. Stopnja samooskrbe z medom je bila v letu 2016 59-odstotna.<\/p>\n
V Sloveniji na leto za prehrano sicer porabimo malo ve\u010d kot kilogram medu na prebivalca. Poraba medu se v zadnjih 15 letih po ugotovitvah statistikov ni bistveno spreminjala.<\/p>\n
Slovenija je lani izvozila za 1,4 milijona evrov medu, kar je najve\u010d po letu 2000. Dale\u010d najve\u010d ga je izvozila na Japonsko, in sicer 72 odstotkov vsega izvo\u017eenega medu.<\/p>\n
Medtem smo uvozili za \u0161tiri milijone evrov medu. Najve\u010d ga je pri\u0161lo s Hrva\u0161ke in Nem\u010dije, iz vsake po 17 odstotkov celotne koli\u010dine uvo\u017eenega medu.<\/p>\n
Povpre\u010dna letna drobnoprodajna cena za kilogram medu je lani doma dosegla 9,64 evra, kar je skoraj 40 odstotkov ve\u010d kot v letu 2003, ko je bilo treba za kilogram medu v povpre\u010dju pla\u010dati 5,91 evra.<\/p>\n
Urad je ob tem postregel \u0161e s podatkom, da je v Sloveniji 60 prebivalcev s priimkom \u010cebela. Najve\u010d jih \u017eivi v zasavski in osrednjeslovenski statisti\u010dni regiji.<\/p>\n
V Sloveniji je tudi \u0161est \u010cebelarskih ulic ter Ulica \u010debelarja Mo\u010dnika in Ulica Antona Jan\u0161e. Najve\u010d hi\u0161nih \u0161tevilk ima \u010cebelarska ulica v Ljubljani, in sicer 37.<\/p>\n
V nedeljo, 20. maja, bo svet prvi\u010d obele\u017eil svetovni dan \u010debel, zasluga za to gre ravno Sloveniji. Idejo za svetovni dan je dobil predsednik \u010cebelarske zveze Slovenije Bo\u0161tjan No\u010d, kmalu pa jo je podprl kmetijski minister Dejan \u017didan, ki opravlja teko\u010de posle. Pobuda je nato dobila podporo vlade, od ideje do razglasitve – generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov je 20. maj za svetovni dan \u010debel razglasila decembra lani – pa so minila pribli\u017eno tri leta.<\/p>\n
Svetovni dan \u010debel je namenjen krepitvi zavedanja o pomenu \u010debel za \u010dlove\u0161tvo. Razli\u010dne prireditve ob tej prilo\u017enosti potekajo \u017ee ve\u010d kot en mesec, vrhunec bodo dosegle konec tega, ko bodo potekale svetovna \u010debelarska konferenca, mednarodna ministrska konferenca in osrednja slovesnost ob obele\u017eitvi svetovnega dneva. Omenjene prireditve bodo potekale v \u017dirovnici oz. Breznici, rojstnem kraju pionirja sodobnega \u010debelarstva Antona Jan\u0161e, katerega rojstni datum je bil izbran za svetovni dan \u010debel, in Brdu pri Kranju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija ima nekaj ve\u010d kot 10.000 \u010debelarjev oz. skoraj pet na 1000 prebivalcev. Dr\u017eava je tako po \u0161tevilu \u010debelarjev ena prvih med \u010dlanicami EU, a je kljub temu ena najmanj\u0161ih pridelovalk medu v EU. Slovenski \u010debelarji so lani pridelali okoli 805 ton medu oz. 38 odstotkov manj kot predlani. Najve\u010d medu je bilo leta 2001, najmanj pa leta 2014.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":286889,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[9132,4784,2835,2816,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n