Prilivi od dav\u010dnih prihodkov so v \u0161tirih mesecih skupaj po podatkih ministrstva za finance dosegli 2,75 milijarde evrov in so bili za 7,7 odstotka vi\u0161ji kot v enakem lanskem obdobju, kar na ministrstvu pripisujejo tako bolj\u0161emu poslovanju podjetij kot ve\u010dji zasebni potro\u0161nji.<\/p>\n
Prilivi od DDV so ob pove\u010dani potro\u0161nji dosegli nekaj ve\u010d kot 1,2 milijarde evrov, kar je bilo za \u0161est odstotkov ve\u010d kot v lanskem \u0161tirimese\u010dju, prilivi od tro\u0161arin so bili medtem s skoraj 482 milijoni evrov za 0,7 odstotka ni\u017eji. Ni\u017eje so predvsem pobrane tro\u0161arine na energente in elektri\u010dno energijo ter tro\u0161arine na toba\u010dne izdelke.<\/p>\n
Od dohodnine se je v prora\u010dun nateklo malenkost manj kot 452 milijonov evrov oz. 13,5 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani, od davka na dohodke pravnih oseb pa nekaj ve\u010d kot 301 milijon evrov, kar je 23,5 odstotka ve\u010d kot v prvih \u0161tirih mesecih lani. Visoko rast prihodkov od davka na dobi\u010dek podjetij na ministrstvu pripisujejo vi\u0161je obra\u010dunanim akontacijam, ki so posledica bolj\u0161ega poslovanja podjetij v lanskem letu.<\/p>\n
Po dalj\u0161em zastoju se je letos okrepilo tudi \u010drpanje evropskih sredstev. Prejetih sredstev iz EU je bilo v prvih \u0161tirih mesecih s skoraj 270 milijoni evrov za 31,7 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani.<\/p>\n
Na odhodkovni strani so se teko\u010di transferji, ki predstavljajo najve\u010djo skupino odhodkov, glede na enako obdobje lani zni\u017eali za 1,5 odstotka na 1,68 milijarde evrov, teko\u010di odhodki, druga najve\u010dja skupina odhodkov, pa so se zvi\u0161ali za 2,5 odstotka na pribli\u017eno 1,21 milijarde evrov.<\/p>\n
Izdatki za pla\u010dilo doma\u010dih in tujih obresti so se po lanskih in leto\u0161njih ukrepih aktivnega upravljanja dolga z menjavo dolarskih obveznic v evrske zni\u017eali za 1,5 odstotka na okoli 579 milijonov evrov.<\/p>\n
\u017de lani je stro\u0161ek obresti dr\u017eavnega prora\u010duna upadel pod milijardo evrov na 977 milijonov evrov, letos naj bi nazadoval na 855 milijonov evrov, leta 2019 pa na 823 milijonov evrov.<\/p>\n
Obveznosti za pla\u010dilo pla\u010d in prispevkov so se predvsem zaradi dogovora z javnim sektorjem o odpravi nekaterih kriznih ukrepov na podro\u010dju stro\u0161kov dela zvi\u0161ale za 4,1 odstotka na 393 milijonov evrov.<\/p>\n
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg dr\u017eavnega prora\u010duna sestavljajo \u0161e pokojninska in zdravstvena blagajna ter prora\u010duni ob\u010din, je v \u0161tirih mesecih zabele\u017eila 5,89 milijarde evrov prihodkov in 5,79 milijarde evrov odhodkov. To je pomenilo pribli\u017eno 100 milijonov evrov javnofinan\u010dnega prese\u017eka.<\/p>\n
Slovenija je tako na dobri poti, da bo po minimalnem lanskem javnofinan\u010dnem prese\u017eku skladno z na\u010drti ta letos nekoliko vi\u0161ji. Evropska komisija in druge mednarodne ustanove medtem opozarjajo, da na strukturni ravni, torej ob neupo\u0161tevanju u\u010dinkov visoke gospodarske rasti, ukrepi za stabilizacijo slovenskih javnih financ v smeri srednjero\u010dne uravnote\u017eenosti niso zadostni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V dr\u017eavni prora\u010dun se je v prvih \u0161tirih mesecih leta nateklo za 3,19 milijarde evrov prihodkov oz. 6,8 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani, prora\u010dunski odhodki pa so bili s 3,16 milijarde evrov vi\u0161ji za 1,3 odstotka. Prora\u010dun je ustvaril 26,6 milijona evrov prese\u017eka, medtem ko je v enakem obdobju lani bele\u017eil 133,9 milijona evrov primanjkljaja.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371073,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4531,6536,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n