Gospodarski minister Zdravko Po\u010dival\u0161ek, ki opravlja teko\u010de posle, je za STA ob robu novinarske konference \u0161torskega Kovisa uvedbo carin ozna\u010dil kot “bedasto zunanjo zadevo, na katero Slovenija ne more vplivati”. Izrazil je upanje, da bo le prevladal razum, saj lahko te carine ogrozijo slovensko gospodarsko rast.<\/p>\n
Postregel je tudi s podatkom, da je Slovenija lani imela 35 milijard evrov izvoza, od tega 80 odstotkov v EU, veliko izvoza pa je bilo za evropsko avtomobilsko industrijo.<\/p>\n
STA se je za odziv obrnila tako na najve\u010djega jeklarja v dr\u017eavi, skupino Sij, kot na bistri\u0161kega predelovalca aluminija Impol. Na odgovore \u0161e \u010daka.<\/p>\n
V Siju so sicer na ameri\u0161kem trgu lani ustvarili devet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje v metalur\u0161kem delu. Ti so dosegli 756,1 milijona evrov, tako da je na izvoz v ZDA odpadlo 68 milijonov evrov. Po podatkih statisti\u010dnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine \u017eelezo in jeklo.<\/p>\n
Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je uvedbo 25-odstotnih carin na jeklo in 10-odstotnih carin na aluminij in proizvode iz aluminija z argumentom za\u0161\u010dite nacionalne varnosti ZDA napovedal v za\u010detku marca. Iz njih je nato za\u010dasno za pribli\u017eno tri mesece izvzel EU, Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Ju\u017eno Korejo. Z vsemi, razen z EU ter obema partnericama iz severnoameri\u0161kega sporazuma o prosti trgovini Nafta je nato dosegel dogovor, medtem ko bodo za omenjene tri s 1. junijem veljale carine.<\/p>\n
\u017de ob Trumpovi napovedi pred tremi meseci so se v Siju odzvali z oblikovanjem projektne skupine strokovnjakov, ki je izvajala razli\u010dne aktivnosti, da bi morebitna uvedba carin \u010dim manj vplivala na uspe\u0161nost poslovanja skupine. Obenem so se skupaj s predstavniki slovenskih oblasti zavzemali za trajno izvzetje EU iz ukrepa.<\/p>\n
“Medtem ko \u010dakamo na uradno potrditev ukrepov in podrobnej\u0161e informacije o njihovem obsegu, pripravljamo scenarije za obvladovanje potencialnih tveganj,” so takrat med drugim pojasnili. V letnem poro\u010dilu za lani so nato navedli, da izvajajo tr\u017eenjske aktivnosti na drugih trgih za nadomestitev potencialnega izpada prodajnih koli\u010din v ZDA. Kot specializiran ni\u0161ni igralec naj bi ga nadomestili tudi s pospe\u0161evanjem prodaje na trgih, kjer so \u017ee uveljavljen dobavitelj.<\/p>\n
“Poleg tega v skupini Sij veliko vlagamo v razvoj novih vrst jekla, ki imajo zaradi izjemnih lastnosti veliko dodano vrednost. S tem dosegamo tudi vi\u0161je cene, ki ubla\u017eijo negativne posledice,” so dodali marca.<\/p>\n
Bistri\u0161ki Impol, ki v ZDA ustvari okoli 1,5 odstotka prodaje, kar predstavlja nekaj ve\u010d kot deset milijonov evrov, skupno pa je slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA lani po statisti\u010dnih podatkih dosegel 11,7 milijona evrov. Impol je sicer na ameri\u0161kem trgu prisoten \u017ee od 90. let prej\u0161njega stoletja, v New Yorku ima tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na trgih Severne in Ju\u017ene Amerike.<\/p>\n
“Na\u0161 interes je, da ta trg razvijamo tudi v prihodnje, vendar pa izpad prodaje za nas ne bi bil poguben,” so ocenili marca in dodali, da so kot izvozno naravnano podjetje kljub vsemu odvisni od svetovnih gospodarskih razmer.<\/p>\n
Za \u0160tore Steel in Talum medtem ZDA ne predstavljajo pomembnej\u0161ega trga, Talum tja sploh ne izva\u017ea.<\/p>\n
Prav vsi pa bi lahko \u010dutili posredne u\u010dinke ameri\u0161kega ukrepa. Napovedani evropski protiukrepi bi lahko namre\u010d zanetili resnej\u0161i trgovinski spor, \u010de ne celo trgovinske vojne.<\/p>\n
Drugo tveganje pa je, da bodo proizvajalci iz tretjih dr\u017eav posku\u0161ali jeklo, ki ga ne bodo prodali na ameri\u0161kem trgu, prodati v EU. Kot so marca pojasnili v \u0160tore Steel, gre za 36 milijonov ton potencialne prese\u017ene proizvodnje jekla.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Carine na jeklo in aluminij, ki jih bodo ZDA s petkom uvedle tudi za \u010dlanice EU, bodo v Sloveniji neposredno prizadele skupino Sij in bistri\u0161ki Impol, ki oba izva\u017eata v ZDA. Talum iz Kidri\u010devega v ZDA ne izva\u017ea, za dru\u017ebo \u0160tore Steel pa ne predstavljajo pomembnej\u0161ega trga. Vsem pa grozijo posredni negativni u\u010dinki trgovinskih trenj z ZDA.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371101,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[10685,1680,1910,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n