S pomo\u010djo rentgenskega pregleda platna so odkrili, da je Vincent van Gogh uporabljal dve razli\u010dni kromirani rumeni barvi, od katerih je ena bolj povr\u017eena temu, da se zaradi svetlobe spremeni.<\/p>\n
Sprememba slike iz leta 1889, ene iz serije Van Goghovih son\u010dnic, zaenkrat ni vidna prostemu o\u010desu. S\u010dasoma pa bi lahko izgubila nekaj \u017eivahnosti v svojem bledo rumenem ozadju in son\u010dnicah s svetlo rumenimi cvetovi in stebli, za katera je umetnik zme\u0161al ob\u010dutljiv pigment, da bi dosegel pravi zeleni odtenek.<\/p>\n
Oran\u017eni deli ozadja pa se najverjetneje ne bodo bistveno spremenili, saj je Van Gogh uporabil manj ob\u010dutljivo rumeno barvo z manj\u0161o vsebnostjo \u017evepla, poro\u010da britanski The Guardian.<\/p>\n
“Zelo te\u017eko je napovedati, kako dolgo bi bilo potrebno, da bi sprememba postala o\u010ditna, je pa odvisna od ve\u010d zunanjih dejavnikov,” je dejal Frederik Vanmeert, strokovnjak za materialne vede na univerzi v Antwerpnu, \u010dlan raziskovalne ekipe, ki je po naro\u010dilu muzeja preu\u010devala sliko.<\/p>\n
“Lahko smo videli, kje je Van Gogh uporabil na svetlobo ob\u010dutljivo kromirano rumeno barvo. Gre za dele slike, ki jih bodo morali restavratorji \u010dez \u010das razbarvati. Lahko smo videli, da je na majhnih delih slike uporabil smaragdno zeleno in svin\u010deno rde\u010do barvo, ki bosta s\u010dasoma postali bolj svetli,” je povedal strokovnjak.<\/p>\n
Do te ugotovitve se je po dveh letih raziskovanja dokopala ekipa nizozemskih in belgijskih znanstvenikov. Raziskavo je naro\u010dil amsterdamski muzej, ki hrani najve\u010dji zbirko umetnikov del na svetu. Da bi kar najbolje hranil 200 slik in 400 risb, ki jih razstavlja, je muzej \u017ee pred petimi leti zmanj\u0161al osvetlitev v svojih sobah.<\/p>\n
Znanstveniki so za to, da so lahko podrobneje pregledali platno, uporabili makroskopsko slikanje z rentgenskimi \u017earki. Postopek se imenuje kemi\u010dno mapiranje.<\/p>\n
Nizozemski umetnik Vincent Van Gogh (1853-1890) je sprva slikal temne slike, leta 1886 pa je od\u0161el v Pariz, kjer je preu\u010deval impresioniste. Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlej\u0161a, poteze \u010dopi\u010da izrazitej\u0161e, dramati\u010dnost slike pa poudarjena s \u010drnim robljenjem barvnih ploskev. Kmalu zatem se je naselil v Provansi. Son\u010dnice sodijo med njegova najbolj znana dela.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Van Goghov muzej v Amsterdamu preverja, ali so pogoji, pod katerimi razstavlja umetnikove son\u010dnice, ustrezni. Nova tehnika, s katero so pregledali sliko, je namre\u010d pokazala, da se cvetni listi in stebla spreminjajo v olivnorjav odtenek, ker je slikar pri umetnini uporabil rumeno barvo, ki je ob\u010dutljiva na svetlobo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":371208,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2417,9133,11281],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n