Stro\u0161ki, ki so namenjeni za varstvo rastlin, na svetovni ravni strmo nara\u0161\u010dajo in naj bi po ocenah do leta 2022 dosegli \u017ee skoraj 18 milijard dolarjev. Zaradi podnebnih sprememb se pove\u010duje \u0161tevilo \u017eu\u017eel\u010djih \u0161kodljivcev, ki povzro\u010dijo kar do 80-odstotni upad pridelka, so sporo\u010dili z Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo, ki sodeluje v projektu.<\/p>\n
“Li\u010dinke \u017eu\u017eelk sodijo med najbolj agresivne \u0161kodljivce v kmetijstvu. Za komunikacijo \u017eu\u017eelke uporabljajo hlapne organske spojine, med katerimi so najbolj znani spolni feromoni, ki jih proizvajajo neoplojene samice, da bi pritegnile samce. V okviru projekta Susphire znanstveniki uporabljajo pristope sintezne biologije za proizvodnjo spolnih feromonov \u017eu\u017eelk v rastlinah in glivah,” so poudarili.<\/p>\n
\u017du\u017eel\u010dji spolni feromoni se po njihovih pojasnilih v kmetijstvu ciljano uporabljajo kot vrstno specifi\u010dna metoda za motenje parjenja in razmno\u017eevanja \u0161kodljivih \u017eu\u017eelk. Predstavljajo trajnostno alternativo klasi\u010dnim pesticidom, katerih uporaba je vedno bolj omejena zaradi njihovega nespecifi\u010dnega delovanja in posledi\u010dno negativnih posledic na biotsko raznovrstnost.<\/p>\n
Projekt Susphire, v katerem znanstveniki sodelujejo s \u0161panskim podjetjem Ecologia y Proteccion Agricola, bo pokazal, da biosinteza lahko zagotovi trajnostno in ekonomi\u010dno platformo za komercialno proizvodnjo \u017eu\u017eel\u010djih feromonov in zmanj\u0161a proizvodne stro\u0161ke za feromone, katerih kemi\u010dna proizvodnja trenutno ni ekonomi\u010dna.<\/p>\n
\u017du\u017eel\u010dji feromoni se po pojasnilih in\u0161tituta \u017ee uporabljajo za zatiranje \u0161kodljivcev, a je trenutno edini pristop za njihovo proizvodnjo kemi\u010dna sinteza, kjer je uporaba \u0161kodljivih kemikalij neizogibna. Za nekatere feromone pa zaradi njihove kompleksne strukture kemi\u010dna sinteza stro\u0161kovno ni u\u010dinkovita.<\/p>\n
Projekt, ki je prejel ve\u010d kot 1,6 milijona evrov iz evropske sheme financiranja Eracobiotech, vodi Diego Orzaez z in\u0161tituta za molekularno in celi\u010dno biologijo iz Valencije. “Z vse hitrej\u0161o rastjo prebivalstva ima zmanj\u0161evanje izgub pridelka zaradi \u0161kodljivcev izjemen socioekonomski vpliv. Ocenjujemo, da je bioproizvodnja izjemna prilo\u017enost za raz\u0161iritev trga feromonov in za zmanj\u0161anje stro\u0161kov celostnega zatiranja \u0161kodljivcev,” je dejal Orzaez.<\/p>\n
Slovenski del projekta financira ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port, vodi pa ga \u0160pela Baebler z Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo. Ta je pojasnila, da bodo s kombinacijo pristopov sistemske, sintezne biologije in bioinformatike prenesli metabolne poti za biosintezo feromonov iz \u017eu\u017eelk v rastline in glive.<\/p>\n
“Spolni feromoni se \u017ee uporabljajo v boju proti \u0161kodljivcem, vendar je za mnoge vrste proizvodnja tehni\u010dno zahtevna in draga. Bioin\u017eeniring zato predstavlja alternativo kemi\u010dni proizvodnji, hkrati pa raz\u0161irja nabor feromonov, ki bodo prijaznej\u0161i okolju,” je \u0161e dejala Baeblerjeva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Konzorcij znanstvenikov iz \u0160panije, Velike Britanije, Nem\u010dije in Slovenije se je podal v razvoj biotehnolo\u0161ke proizvodnje feromonov. Biolo\u0161ko proizvedene spolne feromone lahko namre\u010d uporabimo za nadzor \u017eu\u017eel\u010djih \u0161kodljivcev, ki povzro\u010dajo \u0161kodo v kmetijstvu in vrtnarstvu. Gre za alternativo klasi\u010dnim pesticidom.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371646,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,4915,4311,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n