Slabo stanje in politi\u010dno vzdu\u0161je sta pogostej\u0161a razloga za odhod iz Hrva\u0161ke kot ekonomsko-socialni problemi ali osebni razlogi, ka\u017ee raziskava, ki jo je med marcem in majem letos izvedla agencija Promocija plus na 661 hrva\u0161kih izseljencih.<\/p>\n
Kot razloge za odhod s Hrva\u0161ke so navedli \u0161e zaposlovanje \u010dlanov politi\u010dnih strank, dru\u017ein in sorodnikov, korupcijo in kriminal v dr\u017eavi in vseh segmentih dru\u017ebe, zgodovinske spore o usta\u0161ih in partizanih ter pomanjkanje perspektive za dru\u017eine in otroke. Izseljence s Hrva\u0161ke moti vse ve\u010dji primitivizem, verska nestrpnost in nacionalizem ter pomanjkanje nujnih strukturnih reform v domovini.<\/p>\n
Med vpra\u0161animi je 82 odstotkov mlaj\u0161ih kot 40 let, dve tretjini anketirancev je poiskalo bolj\u0161e \u017eivljenjske pogoje skupaj s svojimi partnerji, nekaj ve\u010d kot 70 odstotkov pa je s seboj vzelo tudi otroke.<\/p>\n
Izseljenci so ve\u010dinoma ob\u010dutno bolj izobra\u017eeni od hrva\u0161kega povpre\u010dja, tri \u010detrtine vpra\u0161anih pa je zapustilo Hrva\u0161ko, \u010deprav so pred odhodom imeli slu\u017ebo. Med zaposlenimi pred odhodom jih je 40 odstotkov imelo pla\u010de okrog 4000 kun (540 evrov), kar je nekoliko pod hrva\u0161kim povpre\u010djem, tretjina pa jih je prejemala pla\u010do nad hrva\u0161kim povpre\u010djem.<\/p>\n
Pribli\u017eno 42 odstotkov vpra\u0161anih ne na\u010drtuje vrnitve na Hrva\u0161ko, \u010detrtina pa se namerava vrniti po upokojitvi.<\/p>\n
Raziskava je pokazala, da je bilo hrva\u0161kih izseljencev vsako leto vse ve\u010d po vstopu dr\u017eave v EU sredi leta 2013. Hrvati najbolj pogosto odhajajo v dr\u017eave z razvito tr\u017eno ekonomijo in u\u010dinkovito javno administracijo, kot so Nem\u010dija, Irska, \u0160vedska in Avstrija.<\/p>\n
V novih \u017eivljenjskih okoljih so najbolj zadovoljni z mo\u017enostmi zaposlitve in spremembami slu\u017eb ter z u\u010dinkovitej\u0161o javno upravo. Najbolj pa so nezadovoljni s stanovanjem in svojim socialnim \u017eivljenjem.<\/p>\n
Pribli\u017eno polovica izseljencev meni, da se stanje na Hrva\u0161kem v prihodnje ne bo izbolj\u0161alo, nekaj ve\u010d kot enajst odstotkov pa jih ocenjuje, da bo v dr\u017eavi s\u010dasoma vendarle bolje.<\/p>\n
Predsednica Hupa Gordana Deranja je v sredo ob predstavitvi raziskave v Zagrebu dejala, da so izidi potrdili njihova opozorila o pomanjkanju delovne sile, ki je posledica vse bolj mno\u017ei\u010dnega izseljevanja iz Hrva\u0161ke.<\/p>\n
Meni, da bi izseljevanje lahko ustavili ne samo z gospodarskimi temve\u010d \u0161ir\u0161im spremembami v dru\u017ebi, ki zahtevajo sodelovanje vseh \u010dlanov dru\u017ebe od oblasti in opozicije preko delodajalcev in sindikatov do akademske in kulturne skupnosti, so sporo\u010dili iz Hupa.<\/p>\n
Direktor Hupa Davor Majeti\u0107 je dejal, da je za premik predvsem treba poceniti dr\u017eavo, ki bi morala manj obremenjevati delodajalce in delavcev ter spremeniti odnos bruto in neto pla\u010de veliko bolj v prid neto pla\u010di, da bo delavcem ostalo ve\u010d denarja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Neorganizirana in slabo vodena dr\u017eava, nesposobni politiki, politi\u010dne stranke brez vizije, brezup, brezperspektivnost, propadanje dr\u017eave, dru\u017ebe in naroda, so najpogostej\u0161i razlogi, zaradi katerih vse ve\u010d hrva\u0161kih dr\u017eavljanov zapu\u0161\u010da svojo domovino, je pokazala raziskava, ki jo je objavilo hrva\u0161ko zdru\u017eenje delodajalcev (Hup).<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371661,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1810,5327,1538],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n