\u0160tudija, upo\u0161tevajo\u010d gospodarske, socialne in politi\u010dne dejavnike, na za\u010detku ugotavlja, katere dr\u017eave so bile na podlagi podatkov iz 2016 najbolj in katere najmanj globalizirane. Na vrh lestvice se je zavihtela Irska, sledijo pa Nizozemska, Belgija, \u0160vica, Danska, \u0160vedska, Avstrija, Velika Britanija, Finska in Mad\u017earska.<\/p>\n
Z izjemo Velike Britanije tako v prvi deseterici ni velikih svetovnih gospodarstev iz skupine G20. Prvo je na 11. mestu najti Kanado, Francija je na primer 16., Nem\u010dija 18., \u0160panija 19., Avstralija 21., Italija 23., ZDA 29., Japonska 33., Tur\u010dija 35., takoj za Ju\u017eno Afriko, Rusija 36., Ju\u017ena Koreja 37., na dnu lestvice 42 dr\u017eav, vklju\u010denih v raziskavo, pa so Mehika, Kitajska, Brazilija, Argentina in Indija.<\/p>\n
Slovenija se je na lestvici zna\u0161la na 25. mestu, tik za Poljsko in pred Novo Zelandijo. Po gospodarskih kriterijih je dosegla 21. mesto, po socialnih 28. in po politi\u010dnih \u0161ele 36. uvrstitev.<\/p>\n
Druga\u010dna je slika Slovenije, ko gre za u\u010dinke vse ve\u010dje vpetosti v globalne tokove na gospodarsko rast. Na podlagi izra\u010duna, ki meri razliko med ocenjeno ravnjo BDP na prebivalca v primeru stagnacije globalizacije in dejansko ravnjo BDP, je tako Slovenija dosegla 9. mesto. Omenjena razlika je za Slovenijo kumulativno dosegla 24.768 evrov, povpre\u010dno na leto v obdobju od 1990 do 2016 pa 953 evrov.<\/p>\n
Na prvo mesto se je uvrstila \u0160vica, kjer je kumulativna razlika v BDP na prebivalca zaradi globalizacije dosegla 49.730 evrov, povpre\u010dna letna pa 1913 evrov, za njo je na lestvici najti Japonsko, tretja je Finska, \u010detrta Irska, peti Izrael, na \u0161estem mestu je evropska gospodarska velesila Nem\u010dija, sedma je Danska, osma Nizozemska, deseterico pa za Slovenijo zaklju\u010duje Ju\u017ena Koreja.<\/p>\n
Avstrija je na 11. mestu, Italija recimo 15., Francija 18., Velika Britanija 20., ZDA pa \u0161ele 25., saj je najve\u010dje nacionalno gospodarstvo na svetu svojo globalno vpetost v \u010dasu od 1990 pove\u010dalo za razmeroma malo.<\/p>\n
Spodnjo deseterico lestvice sestavljajo Norve\u0161ka, Romunija, Ju\u017ena Afrika, Bolgarija, Brazilija, Mehika, Rusija, Argentina, Kitajska in Indija. Na Kitajskem je tako zgoraj omenjena kumulativna korist globalizacije dosegla le 2049 evrov, povpre\u010dna letna pa vsega 79 evrov, v Indiji sta medtem \u0161tevilki \u0161e bistveno ni\u017eji, 567 evrov in 22 evrov.<\/p>\n
\u010ceprav sta obe veliki azijski gospodarstvi v zadnjih desetletjih bele\u017eili hitro rast, predvsem Kitajska pa se je uvrstila v sam vrh gospodarskih velesil, pa sta \u0161e vedno precej zaprti, kar ka\u017ee tudi nizka uvrstitev na lestvici globaliziranosti.<\/p>\n
\u0160e bolj\u0161i je polo\u017eaj Slovenije, \u010de se upo\u0161tevajo standardi kupne mo\u010di. Slovenija se namre\u010d po koristih globalizacije v tem primeru uvr\u0161\u010da celo na drugo mesto, tik za \u0160vico. Kumulativna korist globalizacije za Slovenijo je tako v tem primeru pri 43.678 evrov, povpre\u010dna letna pa 1680 evrov. Za \u0160vico je medtem pri 46.918 oz. 1805 evrov.<\/p>\n
Na tretjem mestu je Finska, sledijo pa Irska, Gr\u010dija, Ju\u017ena Koreja, Izrael, Mad\u017earska, Portugalska in Nem\u010dija. ZDA so po tej primerjavi celo \u0161ele na 33. mestu, spodnjo deseterico pa poleg njih sestavljajo \u0161e Velika Britanija, Ju\u017ena Afrika, Rusija, Brazilija, Norve\u0161ka, Kitajska, Mehika, Argentina in kot zadnja Indija, kjer so koristi, upo\u0161tevajo\u010d kupno mo\u010d pri 2554 oz. 98 evrih.<\/p>\n
Slovenija je visoko uvrstitev dosegla kljub temu da jo je zadnja kriza mo\u010dno prizadela. Uvrstila se je tudi pred dr\u017eave iz srednje in vzhodne Evrope, ki so sicer od nje bolj globalizirane.<\/p>\n
\u0160tudija, katere sporo\u010dilo je, da globalizacija prina\u0161a koristi in da je protekcionizem napa\u010den odgovor na gospodarske in socialne izzive, sicer ne poka\u017ee zmagovalcev in pora\u017eencev globalizacije znotraj dr\u017eav. Tudi v Sloveniji so bili zaposleni v nekaterih sektorjih (npr. v tekstilni in obutveni industriji) namre\u010d mo\u017eno prizadeti, v nekaterih pa so pozitivne u\u010dinke \u010dutili nadpovpre\u010dno.<\/p>\n
Zato je treba po oceni vodilnih v fundaciji ekonomske politike zasnovati tako, da v ospredje postavijo posameznika in njegovo usodo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je med zmagovalkami globalizacije, ugotavlja \u0161tudija nem\u0161ke fundacije Bertelsmann, ki so jo predstavili ta teden. Po pozitivnem u\u010dinku na BDP na prebivalca zaradi okrepljene globalne povezanosti od 1990 do 2016 je pristala na devetem mestu, upo\u0161tevajo\u010d kupno mo\u010d pa celo na drugem. Na prvem mestu lestvice je \u0160vica, na zadnjem Indija.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":367251,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1538,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n