Podobno kot v EU je k medletni rasti bruto doma\u010dega proizvoda Slovenije, ta je bila v prvem \u010detrtletju 4,6-odstotna, pomembno prispevala doma\u010da potro\u0161nja, manj\u0161i kot v preteklih \u010detrtletjih pa je bil prispevek rasti izvoza blaga in storitev. Rast zasebne potro\u0161nje so podpirala ugodna gibanja na trgu dela in dobro razpolo\u017eenje potro\u0161nikov, ugotavlja Umar v najnovej\u0161i \u0161tevilki publikacije Ekonomsko ogledalo.<\/p>\n
V prvem \u010detrtletju se je nadaljevala razmeroma visoka rast investicij v osnovna sredstva. Nekoliko ve\u010dja kot v enakem obdobju lani je bila tudi dr\u017eavna potro\u0161nja, predvsem zaradi rasti zaposlenosti. Izvoz je bil kljub zni\u017eanju po mo\u010dnem predhodnem \u010detrtletju medletno precej vi\u0161ji.<\/p>\n
Razmere na trgu dela se \u0161e naprej izbolj\u0161ujejo. \u0160tevilo delovno aktivnih se pove\u010duje, in sicer v vseh dejavnostih zasebnega sektorja, k \u010demur poleg zmanj\u0161evanja \u0161tevila brezposelnih prispeva predvsem zaposlovanje tujih dr\u017eavljanov. Rast zaposlovanja v javnem sektorju pa izhaja predvsem iz vi\u0161je zaposlenosti v izobra\u017eevanju in zdravstvu.<\/p>\n
\u0160tevilo registriranih brezposelnih oseb se zmanj\u0161uje, rast pla\u010d pa je letos vi\u0161ja kot lani – v zasebnem sektorju predvsem zaradi visoke gospodarske aktivnosti in s tem povezanih dobrih poslovnih rezultatov podjetij, v javnem pa zaradi uresni\u010devanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta.<\/p>\n
Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih povi\u0161ala. Poleg vi\u0161jih cen energentov, ki so posledica visoke rasti cene nafte na svetovnih trgih in depreciacije evra, k temu pomembno prispeva tudi vi\u0161ja rast cen nekaterih storitev. Mo\u010dno se je denimo povi\u0161ala rast cen v skupini rekreacija in kultura, pomemben ostaja tudi prispevek cen hrane k inflaciji, navaja Umar.<\/p>\n
Rast kreditov doma\u010dim neban\u010dnim sektorjem ostaja nizka, po drugi strani pa vloge doma\u010dih komitentov nara\u0161\u010dajo, vendar se njihova ro\u010dnostna struktura ob nizkih pasivnih obrestnih merah \u0161e naprej poslab\u0161uje. V bankah se nadaljuje postopno zni\u017eevanje obsega nedonosnih terjatev.<\/p>\n
Ob pozitivnih gospodarskih gibanjih so bili javnofinan\u010dni prihodki v za\u010detku leta precej vi\u0161ji kot v enakem obdobju lani. Poleg vi\u0161jih pla\u010dil davkov (z izjemo tro\u0161arin) in socialnih prispevkov so bili vi\u0161ji tudi prilivi iz prora\u010duna EU, medtem ko so bili nedav\u010dni prihodki nekoliko ni\u017eji. Za nekaj manj kot prihodki so se zvi\u0161ali tudi javnofinan\u010dni odhodki, ki so jih aprila spodbudili predvsem vi\u0161ji izdatki za blago in storitve ter vi\u0161ja rast izdatkov za pokojnine in sredstev za pla\u010de.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gospodarska rast v evrskem obmo\u010dju se je v prvem \u010detrtletju upo\u010dasnila, to pa velja tudi za Slovenijo. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) to povezujejo predvsem z umiritvijo rasti tujega povpra\u0161evanja in neugodnimi vremenskimi vplivi na gradbeni\u0161tvo. Medtem se razmere na trgu dela \u0161e naprej izbolj\u0161ujejo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":371114,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7124,2391,1595,6424],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n