Ena od avtoric knjige Nesre\u010da evropske begunske politike: perspektive z balkanske poti Marina Luk\u0161i\u010d Hacin je povedala, da je knjiga nastala na podlagi treh znanstvenih simpozijev, ki so potekali v za\u010detku lanskega leta. Kot je \u0161e dejala, je knjiga kriti\u010dno usmerjena in ima poudarek na razmerah v Sloveniji.<\/p>\n
Katarina Bervar Sternad je na okrogli mizi po kratki predstavitvi izpostavila sedanje razmere glede migracijske krize v Sloveniji. Kot je dejala, v Sloveniji ostane le majhen dele\u017e prosilcev za azil. Dr\u017eavo namre\u010d zapusti med 80 in 90 odstotkov prosilcev. Po njenih navedbah je trenutno v Sloveniji okoli 400 prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnih domovih.<\/p>\n
Pribe\u017eniki, med katerimi prevladujejo dr\u017eavljani Pakistana, Al\u017eirije in Sirije, po njenih besedah \u010dakajo “pretirano predolgo” na zaklju\u010dek postopka za pridobitev azila, saj ta traja od minimalno pol leta do dveh ali treh let.<\/p>\n
Z ministrstva za notranje zadeve so kasneje sporo\u010dili, da ta navedba ne dr\u017ei. V letu 2017 je postopek odlo\u010danja o mednarodni za\u0161\u010diti v povpre\u010dju trajal 70 dni, je pa trajanje postopka odvisno od vrste postopka.<\/p>\n
Dele\u017e oseb, ki Slovenijo zapustijo v \u010dasu trajanja postopka, je \u0161e vi\u0161ji, saj je lahko v \u010dasu njihovega odhoda o zadevi \u017ee vsebinsko odlo\u010deno ali pa je zoper njihovo odlo\u010dbo uporabljeno pravno sredstvo. Dejstvo je namre\u010d, da so osebe, ki izrazijo namero ali podajo pro\u0161njo za mednarodno za\u0161\u010dito, nastanjene v nastanitvenih kapacitetah odprtega tipa, ki pa jih zelo pogosto samovoljno zapustijo. Zato ne moremo govoriti o (neposredni) povezavi med trajanjem postopka in samovoljno zapustitvijo nastanitvenih kapacitet, so pojasnili na MNZ.<\/p>\n
Kot je medtem dejala Bervar Sternadova, se je \u0161tevilo pro\u0161enj letos spomladi strmo pove\u010dalo, saj so v Slovenijo prihajale predvsem ve\u010dje skupine, v katerih je bilo tudi do 50 pribe\u017enikov. Ta porast pripisuje predvsem milej\u0161im vremenskim razmeram in odprtju migrantske poti iz Bosne in Hercegovine. Junija je \u0161tevilo pro\u0161enj sicer za\u010delo “drasti\u010dno” upadati, zato je izpostavila \u0161e vpra\u0161anje u\u010dinkovitosti Slovenije pri uresni\u010devanju pravice do mednarodne za\u0161\u010dite.<\/p>\n
Na MNZ so zapisali, da navedba o drasti\u010dnem upadu pro\u0161enj za mednarodno za\u0161\u010dito v juniju ne dr\u017ei. Glede na podatke o vlo\u017eenih pro\u0161njah – do 14. junija 2018 jih je bilo vlo\u017eenih 161 – namre\u010d ni mogo\u010de zaklju\u010diti, da jih bo junija bistveno manj kot v prej\u0161njih mesecih tega leta. \u010ce se bo trend v juniju nadaljeval do konca meseca, jih lahko pri\u010dakujemo okoli 300, kar je ve\u010d kot na primer aprila letos, ko je bilo 274 pro\u0161enj, in primerljivo z majem letos, ko jih je bilo 365.<\/p>\n
Novinar Dnevnika Uro\u0161 \u0160kerl Kramberger je ob tem na okrogli mizi delil svojo izku\u0161njo, ko je minuli teden obiskal dve sredi\u0161\u010di, kjer se v BiH zbirajo pribe\u017eniki. Tu so \u0161tevilni, med njimi tudi tisti, ki so se na pot v Evropo podali z majhnimi otroki, povedali, da so \u017ee poskusili priti v Slovenijo, a so jih ob pre\u010dkanju Kolpe slovenski policisti z izjavami, da “v Sloveniji ni azila” vrnili na Hrva\u0161ko, policisti pa so jih od tam nato vrnili nazaj v BiH.<\/p>\n
Ob tem je dodal, da se je v juniju obmejna politika Slovenije o\u010ditno spremenila ter da so policisti na meji zelo verjetno dobili navodila, da ne smejo upo\u0161tevati pro\u0161enj za azil. Na MNZ in policijo je zato naslovil tudi uradne pro\u0161nje za pojasnilo, vendar sta instituciji trditve zavrnili, \u010de\u0161 da postopki vra\u010danja pribe\u017enikov potekajo po pravilih.<\/p>\n
To so na ministrstvu ponovili tudi v dana\u0161njem odzivu. Kljub pove\u010danemu \u0161tevilu nedovoljenih prehodov na meji z republiko Hrva\u0161ko slovenska policija izvaja svoje naloge strokovno in zakonito. Prav tako slovenska policija pri svojem delu v celoti upo\u0161teva pravice tujcev, vklju\u010dno s pravico tujca do mednarodne za\u0161\u010dite, so izpostavili.<\/p>\n
Ne\u017ea Kogov\u0161ek \u0160alamon z Mirovnega in\u0161tituta je povedala, da so dr\u017eave \u010dlanice Evropske unije po za\u010detku begunske krize zaostrile svojo migracijsko politiko. To pa je postal tudi trend vseh dr\u017eav, tudi tistih, ki so bile doslej primer dobrih praks. Ob tem je sicer izpostavila tudi pozitivne primere nekaterih dr\u017eav.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je lani za azil zaprosilo 1450 ljudi, med njimi 388 mladoletnikov brez spremstva. \u0160tevilo prosilcev za azil je v Sloveniji spomladi strmo naraslo, junija pa je drasti\u010dno upadlo, je ob predstavitvi knjige o evropski begunski politiki povedala Katarina Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":372179,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6374,1606,5465,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n