“To je bila evroskupina, ki si jo bomo zapomnili,” je poudaril \u0161ef evroskupine, portugalski finan\u010dni minister Mario Centeno.<\/p>\n
Gr\u010dija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov pomo\u010di v treh programih, zadnji se izte\u010de 20. avgusta. V zameno je morala izpolniti ve\u010d kot 450 ukrepov in pristati na \u0161tevilne te\u017eke reforme.<\/p>\n
Zadnji finan\u010dni obrok, ki so ga danes potrdili ministri, zna\u0161a 15 milijard evrov. Skupno bo Gr\u010dija za pokritje finan\u010dnih potreb v prihodnjih 22 mesecih dobila zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov, je pojasnil Centeno.<\/p>\n
“Gr\u0161ka kriza se kon\u010duje nocoj v Luksemburgu,” je poudaril evropski komisar za finan\u010dne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Spomnil je, kako dramati\u010dno je bilo v minulih osmih letih in kako realna je bila mo\u017enost grexita – izstopa Gr\u010dije iz obmo\u010dja evra.<\/p>\n
Zgodovinskost trenutka je izpostavil tudi \u0161ef evropskega re\u0161evalnega sklada ESM Klaus Regling, ki je prav tako spomnil na “dramati\u010dne no\u010di”.<\/p>\n
\u010custvenost trenutka je delila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Izpostavila je, da je bila zraven prvi dan, ko so ugotovili nepravilnosti pri statisti\u010dnih podatkih o gr\u0161kih javnih financah, in da je zraven tudi zadnji dan.<\/p>\n
Evrske partnerice Gr\u010dije so izkazale v zameno za ukrepe in reforme solidarnost brez primerjave – najve\u010djo solidarnost na svetu, je izpostavil Regling. Ta vklju\u010duje ne zgolj 242 milijarde evrov, kolikor so evropske posojilodajalke prispevale od leta 2010, ampak \u0161e vrsto drugih ukrepov v pomo\u010d dr\u017eavi, med njimi odpis dolgov leta 2012.<\/p>\n
Zagotavljanje vzdr\u017enosti ogromnega gr\u0161kega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), je bila tako kot v minulih osmih letih tudi v kon\u010dnici programa najtr\u0161i oreh.<\/p>\n
Ministri so se dogovorili o ve\u010d ukrepih za zmanj\u0161anje dolga: desetletnem podalj\u0161anju ro\u010dnosti posojil v okviru re\u0161evalnega sklada EFSF, predhodnika ESM, desetletnem odlogu obresti in amortizacije, Gr\u010dija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale \u010dlanice obmo\u010dja evra od gr\u0161kih dr\u017eavnih obveznic.<\/p>\n
V IMF, \u010digar mnenje o ukrepih za zagotavljanje vzdr\u017enosti dolga je klju\u010dno za odziv trgov, ocenjujejo, da so srednjero\u010dno ti ukrepi zadovoljivi, dolgoro\u010dno pa imajo zadr\u017eke, zato izpostavljajo zavezo obmo\u010dja evra, da bo spremljalo vzdr\u017enost gr\u0161kega dolga in po potrebi sprejelo dodatne ukrepe, je pojasnila Lagardova.<\/p>\n
Ministri so se dogovorili tudi o okrepljenem nadzoru Gr\u010dije po izteku programa, ki ga bodo spro\u017eili v prihodnjih tednih in pri katerem bo dejavno sodeloval tudi IMF, ki torej finan\u010dno v okviru tretjega programa ne bo prispeval.<\/p>\n
Gr\u010dija se sicer zavezuje, da bo do leta 2022 zagotavljala primarni prese\u017eek v vrednosti 3,5 odstotka BDP. Po analizi Evropske komisije naj bi bil primerni prese\u017eek v obdobju 2023 do 2060 v povpre\u010dju 2,2-odstoten, kar spro\u017ea vpra\u0161anja, ali so ocene evroskupine res realisti\u010dne in previdne, kakor zatrjuje.<\/p>\n
Lagardova je sicer danes v Luksemburgu tudi podala oceno stanja v obmo\u010dju evra, pri \u010demer je opozorila na tri tveganja: trgovinske napetosti, ki spodkopavajo zaupanje, pomanjkanje napredka v pogajanjih o brexitu ter odstopanje od fiskalnih ukrepov in reform.<\/p>\n
Evroskupina je sicer v raz\u0161irjeni sestavi – \u010dlanice unije brez Velike Britanije – razpravljala tudi o reformi obmo\u010dja evra, zlasti o \u010dasovnem na\u010drtu za dokon\u010danje ban\u010dne unije in reformi ESM.<\/p>\n
O teh temah, zlasti o napredku pri vzpostavljanju evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra ban\u010dne unije, bodo danes razpravljali tudi vsi finan\u010dni ministri EU na rednem mese\u010dnem zasedanju, nato pa vrh EU konec prihodnjega tedna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Finan\u010dni ministri dr\u017eav v obmo\u010dju evra so pono\u010di v Luksemburgu dosegli dogovor o sve\u017enju odlo\u010ditev v povezavi z iztekom programa pomo\u010di za Gr\u010dijo, ki vklju\u010duje ukrepe za zmanj\u0161anje ogromnega gr\u0161kega dolga. Dr\u017eava se tako po osmih letih tuje pomo\u010di postavlja na lastne noge. “Gr\u0161ke krize je konec,” ocenjujejo v Evropski komisiji.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":372411,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1910,9857,7479,3235],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n