Demonstracije – ki so jih napovedali okoli 630 v 50 zveznih dr\u017eavah – so potekale pod geslom Dru\u017eine morajo ostati skupaj. V prestolnici Washington so se demonstranti mno\u017ei\u010dno zbrali v parku poleg Bele hi\u0161e, nato pa odpravili proti kongresu.<\/p>\n
Mno\u017ei\u010dno so se protestov udele\u017eili tudi v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku in Portlandu. Med protestniki so bile tudi znane osebnosti, v Washingtonu Alicia Keys in Lin-Manuel Miranda, John Legend pa v Los Angelesu, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Preko zvo\u010dnikov je bilo sli\u0161ati pozive svojcev k vrnitvi otrok. Tako je neka Brazilka povedala, da je minilo \u017ee devet mesecev, odkar so jo lo\u010dili od njenega sina. “Sramota, sramota!” so odgovorili protestniki, zbrani na temperaturi ve\u010d kot 33 stopinj Celzija.<\/p>\n
Ameri\u0161ki predsednik njihovih pozivov ni mogel sli\u0161ati, ker ga ta konec tedna ni v prestolnici, saj igra golf v Bedminstru blizu New Yorka. Protestniki so se zbrali tudi tam in sicer ob cesti, ki pelje v golf klub. Na transparentih je bilo med drugim mogo\u010de videti napis: “Prosilci za azil niso kriminalci”.<\/p>\n
Trump je svojo politiko branil na Twitterju, \u010de\u0161 da je tiste, ki nezakonito vstopijo v dr\u017eavo, treba takoj vrniti v njihove domovine, ne pa leta porabiti za pravni\u0161ke manevre. Ocenil je, da so ameri\u0161ki zakoni najbolj neumni na svetu ter poudaril, da \u017eelijo republikanci mo\u010dne meje in no\u010dejo kriminala, demokrati pa odprte meje in so slabi glede kriminala.<\/p>\n
V mehi\u0161kem obmejnem mestu Ciudad Juarez je protestiralo kakih 50 aktivistov ter nato odkorakalo na mednarodni most, kjer so s transparenti protestirali proti Trumpovemu na\u010drtu za gradnjo zidu na meji z Mehiko ter militarizacijo obmo\u010dja.<\/p>\n
To niso bili prvi protesti te vrste. \u017de v \u010detrtek so oblasti pridr\u017eale 600 \u017eensk, med njimi igralko Susan Sarandon, ki so proti imigracijski politiki zavzele senatno pisarni\u0161ko zgradbo Hart.<\/p>\n
Trump je sicer konec junija pod pritiskom javnosti prekinil s politiko lo\u010devanja migrantskih dru\u017ein, vendar \u0161e vedno okoli 2000 otrok, ki so jih oblasti star\u0161em odvzele, potem ko so nezakonito pri\u0161li v ZDA, \u010daka na zdru\u017eitev s star\u0161i. Otroke so namestili po celotnih ZDA, pogosto ve\u010d tiso\u010d kilometrov stran od priporov, kjer so zaradi ilegalnega prihoda zaprti njihovi star\u0161i.<\/p>\n
Zvezni sodnik v San Diegu je oblastem dal 30 dni \u010dasa, da dru\u017eine zdru\u017eijo, v primeru otrok, mlaj\u0161ih od pet let, pa imajo za to dva tedna \u010dasa.<\/p>\n
Trumpova vlada je medtem napovedala, da bodo v prihodnje celotne dru\u017eine namestili v pripore, kar je spro\u017eilo proteste demokratov in tudi dela republikancev.<\/p>\n
V skladu s sodno odlo\u010ditvijo iz leta 1997 sicer otrok migrantov v priporu ne smejo zadr\u017eevati ve\u010d kot 20 dni, medtem ko postopki proti ilegalnim priseljencem v ZDA pogosto trajajo mesece ali celo leta. Pravosodno ministrstvo je zato v petek od zveznih sodnih oblasti zahtevalo spremembo omenjene sodne odlo\u010ditve.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010d deset tiso\u010d ljudi se je po vsej ZDA v soboto udele\u017eilo ve\u010d sto ve\u010djih in manj\u0161ih protestov proti priseljenski politiki predsednika Donalda Trumpa. Zahtevali so takoj\u0161njo zdru\u017eitev dru\u017ein migrantov, lo\u010denih na meji z Mehiko.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":372898,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1680,5185,1682],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n