V delovni razli\u010dici dokumenta, ki ga je pridobila STA in predstavlja osnovo za nadaljnje pogovore, so zapisali, da naj bo zavedanje, da je la\u017eje iskati razlike kot pa podobnosti, nenehen opomin, da dobre re\u0161itve niso lahke.<\/p>\n
Na podro\u010dju zdravstva, ki so ga kot eno od prioritet izpostavili v ve\u010dini strank, ki sodelujejo v pogovorih, osnutek predvideva ohranitev javnega zdravstvenega sistema, \u0161e pred celovito reformo pa bo prednostna naloga skraj\u0161evanje \u010dakalnih vrst. To naj bi, \u010de bi obveljala sedanja razli\u010dica, zagotovili z nacionalnim programom, ki bo aktiviral vse mo\u017enosti, ki so na voljo – javne ustanove, zasebnike in koncesionarje pa tudi napotovanje bolnikov v tujino. Omenjeni program bi financirali iz prora\u010duna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).<\/p>\n
Ne bi pa, kot so zapisali, dovolili netransparentnega prelivanja denarja in obremenjevanja zdravstvene blagajne. S spremembo zakonodaje bi razmejili javno in zasebno izvajanje zdravstvenih dejavnosti, s \u010dimer bi zmanj\u0161ali korupcijska tveganja.<\/p>\n
Pravice in obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uredili na nivoju zakona, pri \u010demer bi ohranili obstoje\u010de pravice, odpravili pa sedanje dopla\u010devanje k storitvam iz obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja in izpadla sredstva nadomestili z ustreznim pove\u010danjem prispevnih stopenj ter dodatnimi prora\u010dunskimi sredstvi.<\/p>\n
Na demografske pritiske nameravajo odgovoriti z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, nosilec tega zavarovanja pa bi bil ZZZS kot nosilec obveznega socialnega zavarovanja.<\/p>\n
Zavzemajo se tudi, da bi odmero za pokojnino postopoma dvignili na 63 odstotkov, upokojencem po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino pa omo\u010dili prejemanje pokojnine, hkrati pa spodbujali nadaljnje delo. Naklonjeni so tudi vzpostavitvi stanovanjskih skupnosti za starej\u0161e.<\/p>\n
V osnutku je navedena tudi dav\u010dna reforma, ki med drugim predvideva razbremenitev dela, uvedbo davka na premo\u017eenje in prilagoditev dav\u010dne zakonodaje za mala in srednja podjetja. Uspe\u0161en razvoj slovenskega gospodarstva \u017eelijo nadaljevati tudi z zni\u017eanjem obremenitve najproduktivnej\u0161ih in razvojno najpomembnej\u0161ih kadrov, spremembo delovnopravne zakonodaje za la\u017eje prilagajanje “delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev”.<\/p>\n
Prenovili bi strategijo upravljanja kapitalskih nalo\u017eb in privatizirali dele\u017e podjetij v dr\u017eavni lasti, ki niso strate\u0161kega pomena. Koalicija bi se zavezala tudi k pripravi nabora ukrepov, ki bodo zavarovali vitalne interese Slovenije.<\/p>\n
Na podro\u010dju javnih financ se med drugim zavzemajo za postopno zni\u017eanje javnega dolga z obstoje\u010dih 73,6 odstotka BDP na 60 odstotkov BDP in vzpostavitev finan\u010dne policije.<\/p>\n
Predvidevajo postopno pove\u010danje prora\u010dunskih in drugih javnih izdatkov za raziskave in razvoj na en odstotek BDP do leta 2022, vzpostavili pa bi tudi nacionalno tehnolo\u0161ko agencijo kot klju\u010dno platformo tehnolo\u0161kega razvoja.<\/p>\n
V osnutku je predvidena tudi prenova enotnega sistema pla\u010d v javnem sektorju glede na zna\u010dilnosti posameznih poklicev v sistemu in z natan\u010dno opredelitvijo nagrajevanja.<\/p>\n
Kot cilj so v osnutku zapisali spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferen\u010dnega glasu, ki bo volivcem zagotovil ve\u010dji vpliv pri izboru kandidatov, predsednik vlade, ki ga izvoli DZ, pa bi imel polno mandatarstvo, kar pomeni, da bi sam imenoval in razre\u0161eval ministre svoje vlade. Novost predvidevajo tudi za predsednika republike, ki bi pridobil pravico do odlo\u017eilnega veta na zakon, dr\u017eavni svet s sedanjimi pristojnostmi pa bi ukinili.<\/p>\n
Med klju\u010dnimi projekti v dokumentu je tudi projekt Debirokratizirajmo Slovenijo, v okviru katerega bi poenostavili postopke za dr\u017eavljane, nekatere nepotrebne pa odpravili.<\/p>\n
Na podro\u010dju zunanjih zadev so poudarili zavzemanje za obstoj mo\u010dne in u\u010dinkovite EU ter zavzemanje za nadgradnjo Evropske monetarne unije. Podpirali bodo tudi vklju\u010devanje dr\u017eav regije Jugovzhodne Evrope v EU in jim pri tem pomagali.<\/p>\n
Za obrambne izdatke predvidevajo postopno zagotovitev sredstev proti 1,5 odstotka BDP, z zavezni\u0161tvom pa bi za\u010deli pogajanja za zmanj\u0161anje \u0161tevila bataljonskih bojnih skupin, torej z dveh na eno.<\/p>\n
Osnutek pogodbe vsebuje tudi prizadevanja za kadrovski in tehni\u010dni razvoj policije, pri \u010demer bi pomemben del sredstev namenili krepitvi obmejne policije. Pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov bi prenesli na ministrstvo za notranje zadeve.<\/p>\n
Dokument predvideva omejitev sodni\u0161kega mandata na 12 let z mo\u017enostjo ponovne izvolitve, pri \u010demer bi sodnike imenoval sodni svet skupaj s predsednikom republike.<\/p>\n
Za mlade naj bi vzpostavili poseben vladni medresorski organ, pripravili pa bi tudi nacionalni program dviga natalitete in osamosvajanja mladih. Med drugim predvidevajo dav\u010dno olaj\u0161avo za kreditojemalce stanovanjskih posojil, s katerim re\u0161ujejo prvi stanovanjski problem. Urad za mladino bi preoblikovali in ga premestili v okvir vladnih slu\u017eb.<\/p>\n
Obenem predvidevajo sprejem novega zakona o medijih in t. i. zakon o kulturnem evru.<\/p>\n
Zavzemajo se tudi za obnovitev procesa oblikovanja pokrajin in krepitev regionalnega razvoja.<\/p>\n
Pri sestavi vlade v primerjavi s sedanjim stanjem predvidevajo nekaj sprememb, in sicer oblikovanje novega ministrstva za digitalizacijo, znanost in tehnologijo, ministrstva ali slu\u017ebe vlade za energetiko in obnovljive vire ter ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<\/p>\n
V LM\u0160 so potrdili, da gre za eno od prvih razli\u010dic delovnega gradiva, ki pa se dopolnjuje s predlogi koalicijskih partnerjev. Podrobneje vsebine ne \u017eelijo komentirati.<\/p>\n