Posvetovanje je del nedavno za\u010dete ocene direktive EU o poletnem \u010dasu, s katero \u017eeli Evropska komisija ugotoviti, ali bi bilo treba pravila o spreminjanju ure na poletni in zimski \u010das spremeniti. Oceno direktive je z resolucijo o poletnem \u010dasu februarja letos zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, \u010de bodo potrebne.<\/p>\n
Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega \u010dasa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upo\u0161tevali spreminjanje dol\u017eine dnevne svetlobe in izkoristili razpolo\u017eljivo svetlobo v dolo\u010denem obdobju. Ve\u010dina dr\u017eav \u010dlanic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega do prve in druge svetovne vojne ali naftne krize v 70. letih prej\u0161njega stoletja. Za premik na poletni \u010das so se dr\u017eave takrat odlo\u010dile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu ali ve\u010djih mo\u017enosti za prosto\u010dasne dejavnosti zaradi dalj\u0161ega dneva, so sporo\u010dili v Bruslju.<\/p>\n
Ureditev poletnega \u010dasa na ravni EU velja od leta 1980 in zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Dr\u017eave EU so neodvisno od ureditve poletnega \u010dasa razvr\u0161\u010dene v tri razli\u010dne \u010dasovne pasove.<\/p>\n
V preteklih letih so z ve\u010d \u0161tudijami preu\u010devali u\u010dinek ureditve poletnega \u010dasa v EU na podro\u010dju notranjega trga, energije, zdravja, varnosti v cestnem prometu in kmetijstvu. Komisija redno prejema odzive dr\u017eavljanov, ki pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe \u010dasa. Vendar nekateri pozivajo k ohranitvi ureditve, saj naj bi ta imela pozitivne u\u010dinke.<\/p>\n
Kot so \u0161e navedli v Bruslju, bodo po posvetovanju preu\u010dili zlasti dve mo\u017enosti, in sicer ohranitev sedanje ureditve in prekinitev spreminjanja \u010dasa, pri \u010demer bi se dr\u017eave same odlo\u010dile za stalni poletni ali zimski \u010das.<\/p>\n