Pahor je tovrstna sre\u010danja ozna\u010dil za zelo pomembna, saj so zgradili tak\u0161no mero zaupanja, da lahko o vseh vpra\u0161anjih, tudi tistih, o katerih se ne strinjajo, odprto razpravljajo. “To se mi zdi v manj predvidljivem okolju velikega pomena,” je dodal predsednik.<\/p>\n
Kot je \u0161e povedal, sta Slovenija in Hrva\u0161ka izrazili podporo prioritetam avstrijskega predsedovanja EU, sta se pa po Pahorjevih besedah predsednika priporo\u010dila, da avstrijske oblasti o vpra\u0161anjih, ki so pomembna za njuni dr\u017eavi, vnaprej obvestijo in se o njih posvetujejo s predstavniki Slovenije in Hrva\u0161ke.<\/p>\n
Vsi trije predsedniki prav tako podpirajo nedavne sklepe vrha EU, da je treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah unije. Pahor pa je ob tem opozoril, da bi lahko imeli kakr\u0161nikoli enostranski ukrepi glede migracij u\u010dinek domin. To bi bilo po njegovih besedah nevarno tako za EU kot tudi za krhanje zaupanja med dr\u017eavami, ki bi same za\u010dele iskati re\u0161itve za te\u017eave, ki jih ne zmorejo re\u0161iti same.<\/p>\n
Ob tem je poudaril, da Slovenija dobro nadzoruje zunanjo schengensko mejo, zato ne vidi razloga, da bi Avstrija okrepila nadzor na skupni meji. “Slovenija kot sosednja dr\u017eava (…) utemeljeno pri\u010dakuje, da se bo Dunaj odrekel ukrepom,” je dejal.<\/p>\n
Kot je dodal, si to \u017eeli tudi zato, ker bi bila sicer Slovenija prisiljena v podobne ukrepe, “ne zato, ker ne nadzoruje svoje meje, ampak zato, ker mora poslati jasno sporo\u010dilo, da ne namerava postati \u017eep za migrante”.<\/p>\n
Pomen schengenskega obmo\u010dja in varovanja zunanjih meja je izpostavil tudi avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, ki upa “da ne bo pri\u0161lo do u\u010dinka domin, saj menim, da bi bil neizbe\u017een, \u010de bi v eni ali drugi \u010dlanici ubrali zelo restriktivno linijo”.<\/p>\n
Da tudi Hrva\u0161ka dobro varuje svoje meje, pa je poudarila hrva\u0161ka predsednica Kolinda Grabar-Kitarovi\u0107, ob tem pa izrazila prepri\u010danje, da se bo nadzor \u0161e izbolj\u0161al s pribli\u017eevanjem Hrva\u0161ke schengnu.<\/p>\n
Dodala je, da Evropa ne sme pustiti dr\u017eavam, ki se spopadajo z ve\u010djim migracijskim pritiskom, da bi ostale same, in kot primer navedla zadnji migrantski val v Makedoniji pred tremi leti.<\/p>\n
Vsi trije predsedniki so ob tem izpostavili pomen pribli\u017eevanja dr\u017eav Zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam, saj bi sicer lahko po besedah van der Bellena nastal vakuum, ki bi ga zapolnili drugi in ne EU, kar ne bi bilo dobro.<\/p>\n
Pozdravili so tudi makedonsko-gr\u0161ki dogovor o imenu nekdanje jugoslovanske republike, ki bo Makedoniji omogo\u010dil napredovanje na poti proti EU, hkrati pa opozorili na Bosno in Hercegovino kot dr\u017eavo, ki jo je treba posebej opazovati in ji pomagati na evropski poti.<\/p>\n
Sicer pa so razpravljali \u0161e o vrsti drugih evropskih in mednarodnih vpra\u0161anj, vklju\u010dno s pogajanji o brexitu, digitalizacijo EU, ve\u010dletnim finan\u010dnim okvirom unije in razvoju odnosov med EU in ZDA.<\/p>\n
Predsedniki pa se niso izognili niti bilateralnim odnosom, pri \u010demer je prednja\u010dila arbitra\u017ea. Slovenija in Hrva\u0161ka ostajata vsaka na svojem bregu, Pahor pa je hrva\u0161ko kolegico prosil, naj se potrudi, kolikor je v njeni mo\u010di, da ne bi prihajalo do incidentov v Piranskem zalivu.<\/p>\n
Ponovil je stali\u0161\u010de, da je za Slovenijo spor o meji re\u0161en, da ostaja zgolj vpra\u0161anje uresni\u010ditve arbitra\u017ene odlo\u010dbe ter da je v pogovoru z odhajajo\u010dim premierjem Mirom Cerarjem poudaril svoje mnenje, da bi bilo bolje, da bi to\u017ebo proti Hrva\u0161ki vlo\u017eila nova vlada, ki bo imela polna pooblastila.<\/p>\n
Grabar-Kitarovi\u0107eva pa je dodala, da upa, da bosta dr\u017eavi re\u0161ili vpra\u0161anje meje, k \u010demur ju zavezuje tudi skupna evropska prihodnost, in da bo nova slovenska vlada pripravljena sesti za pogajalsko mizo.<\/p>\n
Nekaj besed so predsedniki namenili tudi obele\u017eevanju 100. obletnice konca prve svetovne vojne v leto\u0161njem letu, pri \u010demer so se pogovarjali o mo\u017enosti, da bi jo v drugi polovici leta obele\u017eili skupaj.<\/p>\n
Zve\u010der se bodo predsedniki v Slovenski filharmoniji udele\u017eili tudi koncerta Mladinskega simfoni\u010dnega orkestra de\u017eele \u0160tajerske ob za\u010detku avstrijskega predsedovanja Svetu Evropske unije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrva\u0161ke so na dana\u0161njem delovnem sre\u010danju v Gori\u0161kih Brdih spregovorili o vrsti vpra\u0161anj, vklju\u010dno s predsedovanjem Avstrije Svetu EU, prihodnostjo EU in migracijami. Kot je poudaril slovenski predsednik Borut Pahor, vse tri dr\u017eave podpirajo prioritete avstrijskega predsedovanja in ostajajo mo\u010dne privr\u017eenke EU.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":373287,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4794,1934,3458,1810,2214,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n