Gre za prvo zni\u017eanje napovedi rasti slovenskega BDP kak\u0161ne doma\u010de ali tuje ustanove po dalj\u0161em \u010dasu, pojasnila Bruslja pa so sicer podobna ocenam doma\u010dih ustanov.<\/p>\n
Slovenija je namre\u010d lani s petodstotno realno rastjo BDP (5,4-odstotno po desezoniranih podatkih) zabele\u017eila najvi\u0161jo gospodarsko rast po izbruhu zadnje finan\u010dne in gospodarske krize, v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju pa se je dinamika rasti nekoliko umirila. Realno se je rast medletno umirila na 4,6 odstotka, po sezonsko prilagojenih podatkih pa je dosegla pet odstotkov.<\/p>\n
Pri tem se je zmanj\u0161al prispevek zunanje trgovine, saj je rast uvoza dohitela oz. celo nekoliko prehitela rast izvoza. Ta je nekoliko ni\u017eja zaradi malenkost ni\u017ejega zunanjega povpra\u0161evanja, medtem ko se doma\u010da poraba, tako zasebna potro\u0161nja kot investicije, krepi, ugotavlja Evropska komisija. Gospodarsko razpolo\u017eenje se je v prvi polovici tega leta nekoliko poslab\u0161alo, a ostaja na zelo visoki ravni, poudarjajo v Bruslju.<\/p>\n
Omenjeno zni\u017eanje napovedi rasti slovenskega BDP za letos in prihodnje leto so na komisiji pospremili s pojasnilom, da bo zunanje povpra\u0161evanje v tem obdobju predvidoma raslo manj od predhodnih pri\u010dakovanj, a bodo slovenski izvozniki zaradi dobrega konkuren\u010dnega polo\u017eaja \u0161e vedno lahko izkoristili rast v evrskem obmo\u010dju, ki bo nekoliko ni\u017eja od prej\u0161njih ocen.<\/p>\n
A zaradi nadaljnje rasti doma\u010dega povpra\u0161evanja, ki ga bodo spodbujali rast zaposlovanja in pla\u010d ter ugodni pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva, bo v lu\u010di okrepljene rasti uvoza prispevek zunanje trgovine k rasti zelo verjetno negativen.<\/p>\n
Podjetja bodo ob vse ve\u010dji izkori\u0161\u010denosti proizvodnih zmogljivosti in dobrem finan\u010dnem polo\u017eaju \u0161e naprej krepila investicije, zaradi izbolj\u0161anega kori\u0161\u010denja sredstev EU pa naj bi se okrepile tudi nalo\u017ebe dr\u017eave.<\/p>\n
Rast v gospodarstvu se bo odrazila v rasti cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din. Inflacija naj bi tako letos dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne to\u010dke ve\u010d od pri\u010dakovanj v majski spomladanski napovedi. Spodbujale jo bodo tako dra\u017eje cene energije kot tudi inflacijski pritiski zaradi rasti pla\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je v danes objavljeni poletni gospodarski napovedi zni\u017eala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos po novem pri\u010dakuje 4,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne to\u010dke manj od spomladanske napovedi. Za prihodnje leto je napoved ni\u017eja za 0,1 odstotne to\u010dke pri 3,5 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":214429,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6426,4545,7124,2391,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n