V Slovenijo se je lani priselilo 18.808 prebivalcev, iz dr\u017eave pa se jih je odselilo 17.555. V primerjavi z letom 2016 je bilo tako \u0161tevilo priselitev kot odselitev vi\u0161je za 13 odstotkov.<\/p>\n
Selitveni prirast dr\u017eavljanov Slovenije je bil lani \u017ee 18. leto zapored negativen: lani se jih je iz dr\u017eave odselilo 6583 ve\u010d, kot se jih je v dr\u017eavo priselilo. Selitveni prirast tujih dr\u017eavljanov pa je bil \u017ee 19. leto zapored pozitiven: v Slovenijo se jih je priselilo 7836 ve\u010d, kot se jih je iz nje odselilo.<\/p>\n
Med priseljenimi slovenskimi dr\u017eavljani je imelo 23 odstotkov prej\u0161nje prebivali\u0161\u010de v Nem\u010diji, 17 odstotkov pa v Avstriji. Sledile so Hrva\u0161ka, Italija in \u0160vica.<\/p>\n
Najve\u010d tujcev pa se je lani priselilo iz Bosne in Hercegovine, in sicer 40 odstotkov vseh priseljenih tujih dr\u017eavljanov. Za najve\u010d preostalih so bile dr\u017eave prej\u0161njega prebivali\u0161\u010da \u0161e Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrva\u0161ka.<\/p>\n
\u010cetrtina odseljenih dr\u017eavljanov Slovenije je lani od\u0161la v Avstrijo, 19 odstotkov v Nem\u010dijo, po dele\u017eu odseljenih pa sledita \u0160vica in Zdru\u017eeno kraljestvo.<\/p>\n
Za najve\u010d odseljenih tujih dr\u017eavljanov oz. 22 odstotkov je dr\u017eava njihovega prihodnjega prebivali\u0161\u010da postala Bosna in Hercegovina, s 15 odstotki je sledila Nem\u010dija, njej pa z 11 odstotki Srbija in z devetimi Hrva\u0161ka.<\/p>\n
Sorazmerno visoko \u0161tevilo odseljenih je po navedbah statisti\u010dnega urada \u017ee ve\u010d let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivali\u0161\u010da za osebe, ki so se dejansko odselile \u017ee pred leti. Take odselitve so lani predstavljale pribli\u017eno pet odstotkov vseh odselitev.<\/p>\n
Lani je bilo registriranih tudi 112.356 notranjih selitev, torej sprememb naselja bivali\u0161\u010da znotraj dr\u017eave. To je 1,7 odstotka ve\u010d kot leto prej. Znotraj dr\u017eave se je selilo 101.025 ljudi, 10.821 med njimi pa se je selilo ve\u010d kot enkrat.<\/p>\n
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivali\u0161\u010da, se jih je 80 odstotkov preselilo v drugo ob\u010dino, povpre\u010dno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste ob\u010dine. Spremembo prebivali\u0161\u010da je prijavilo pribli\u017eno 99.200 dr\u017eavljanov Slovenije in pribli\u017eno 13.200 tujih dr\u017eavljanov. Nekaj ve\u010d kot polovica tistih, ki so se selili znotraj dr\u017eave, je bilo starih 20 do 39 let.<\/p>\n
Naselje svojega bivali\u0161\u010da je lani najmanj enkrat zamenjalo 4,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot dr\u017eavljani Slovenije: od tujcev se je namre\u010d najmanj enkrat selil povpre\u010dno vsak deseti, od dr\u017eavljanov Slovenije pa povpre\u010dno vsak 22.<\/p>\n
Zabele\u017eenih sprememb prebivali\u0161\u010da znotraj naselij je bilo lani 46.926. Te statisti\u010dno sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.661 ljudi, znotraj naselja Maribor pa 5152.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Slovenijo se je lani priselilo skoraj 3300 dr\u017eavljanov Slovenije in okoli 15.500 tujih dr\u017eavljanov. Odselilo se je skoraj 9900 slovenskih in skoraj 7700 tujih dr\u017eavljanov. Selitveni prirast je bil lani najvi\u0161ji po letu 2011, saj se je priselilo 1253 oseb ve\u010d, kot se jih je odselilo, je objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":374019,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n