Kot je pojasnil Igor \u017diberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete, bo Luna v petek za\u010dela prehajati v Zemljino polsenco nekaj minut po 19. uri ter okoli 20.30 v Zemljino senco. Popolni Lunin mrk se bo za\u010del malo pred 21.30, kon\u010dal pa ob 23.13 oziroma 0.19, ko se bo vsa Luna ponovno zna\u0161la v Zemljini polsenci.<\/p>\n
“Najlep\u0161e bo Lunin mrk viden v Indijskem oceanu, Centralni Aziji ter ve\u010djem delu Vzhodne in Ju\u017ene Afrike. Mi se bomo nahajali na skrajnem zahodu tega vidnega obmo\u010dja mrka, kar pomeni, da se bo mrk za\u010del \u017ee nekaj minut, preden bo Luna vz\u0161la nad matemati\u010dnim obzorjem. Ko bo Luna vzhajala pri nas, bo v bistvu \u017ee deloma v Zemljini senci,” je \u017diberna pojasnil za STA.<\/p>\n
Popolni mrk bo trajal eno uro, 43 minut in 34 sekund, s \u010dimer bo najdalj\u0161i v tem stoletju. Luna bo namre\u010d potovala skoraj skozi sredi\u0161\u010de Zemljine sence, hkrati bo na svoji elipti\u010dni poti okoli Zemlje tega dne zjutraj na to\u010dki, v kateri se najbolj oddalji od Zemlje. “Ker bo zelo oddaljena, bo Luna videti majhna. Malo telo bo skozi senco potovalo dlje \u010dasa,” je pojasnil \u017diberna.<\/p>\n
Po njegovih besedah v tem stoletju ni ve\u010d mo\u017enosti, da bi bila vzpostavljena oba pogoja, kar pomeni, da bodo vsi ostali Lunini mrki, ki jih bomo videli pri nas, kraj\u0161i. Razlike so sicer v obsegu nekaj minut. Junija 2011 je na primer Lunin mrk trajal uro in 40 minut.<\/p>\n
Za popolni Lunin mrk je zna\u010dilna ope\u010dnata ali bakreno rjava do rde\u010dkasta barva Lune. “Od koli\u010dine pra\u0161nih delcev v Zemljini troposferi je odvisno, kako temna bo Luna v mrku,” je povedal \u017diberna. “Ko Luna prehaja v Zemljino senco, se zgodi \u0161e en zanimiv pojav. Ozek pas Lune se obarva pepelnato modrikasto,” je dodal.<\/p>\n
Od planetov bodo v ve\u010dernem \u010dasu vidni Venera, Jupiter in Saturn. “Najbolj zanimiv bo Mars, ki bo prav tega dne v opoziciji. To pomeni, da bo na nasprotni strani Sonca in ga bomo lahko opazovali vso no\u010d. Ob tem bo dokaj blizu Zemlje, zato bo videti sorazmerno velik. Nazadnje smo imeli tak\u0161en primer avgusta 2003,” je pojasnil \u017diberna.<\/p>\n
Vse to bo mogo\u010de videti le v primeru ugodnega vremena. “Napovedujejo se sicer nevihte v popoldanskem \u010dasu, a upam, da se bo atmosfera do ve\u010dera vseeno toliko stabilizirala, da bomo lahko opazovali vsaj vrhunec mrka,” je povedal.<\/p>\n
Za astronome je to izjemen dogodek, zato bodo astronomska dru\u0161tva v ve\u010d krajih po Sloveniji priredila javna opazovanja. V dru\u017ebi si bo tako mogo\u010de ogledati Lunin mrk med drugim na plo\u0161\u010dadi pred filozofsko fakulteto v Mariboru, v Ljubljani na Kure\u0161\u010dku, na Jelenovem grebenu v Pod\u010detrtku, na \u0161oli na Prevorju pri \u0160entjurju ter na observatorijih Voglarji v Novi Gorici in v Galiciji pri Celju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
To pomeni, da bo Zemlja natan\u010dno med Soncem in Luno, s \u010dimer bo Luna povsem v Zemljini senci. Dogodek bo po napovedih astronomov najdalj\u0161i popolni Lunin mrk v tem stoletju, zanimiv pa bo tudi zaradi posebnih barv in postavitve ostalih nebesnih teles.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":374406,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[10425,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n