Po tistem, ko je svet Levice zavrnil vstop v vladno koalicijo z LM\u0160, SD, SMC, SAB in DeSUS, izrazil pa pripravljenost podpreti manj\u0161insko vlado omenjenih petih strank pod vodstvom predsednika LM\u0160 Marjana \u0160arca, so v petek iz stranke peterici poslali svoj predlog sporazuma o sodelovanju. Predstavnikih vseh \u0161estih strank bodo o predlogu za skupno mizo spregovorili v ponedeljek.<\/p>\n
Formalno predloga niso predstavili, neuradno pa v osnutku sporazuma v Levici med drugim predlagajo, da bi imele stranke vsake tri mesece koordinacijo, na kateri bi dorekle projekte, pri katerih bi sodelovali. Pri tem bi bila Levica nosilka najmanj enega projekta.<\/p>\n
Za izvajanje projektov bi bile po predlogu Levice pristojne delovne skupine, v katerih bi sodelovali predstavniki vlade in Levice, ministrstva pa bi zagotavljala vse zahtevane informacije. Prora\u010dun in rebalans bi na delovni skupini uskladili vsaj \u0161tiri mesece pred obravnavo v DZ, izogibali pa bi se vlaganju interpelacij zoper ministre oz. vlado.<\/p>\n
Kot je po sredinem sre\u010danju, na katerem so se dogovorili za nadaljnje korake, v izjavi za medije pojasnil \u0160arec, bo vsebinski temelj za projektno sodelovanje osnutek koalicijske pogodbe, o katerem so se usklajevali pred tem. V njem so med drugim uskladili tudi dvig minimalne pla\u010de in pokojnine, dvig odmernega odstotka za pokojnine in podporo javnemu zdravstvu.<\/p>\n
O koalicijskem in projektnem sodelovanju organi strank v prvi polovici tedna<\/b><\/p>\n
Povsem gladko pa zagotovo ne bo \u0161lo, saj je bilo iz nekaterih strank sli\u0161ati zadr\u017eke do manj\u0161inske vlade kot take pa tudi do tega, da bi v sporazum o projektnem sodelovanju vnesli vse vsebine iz osnutka koalicijske pogodbe, o katerem so se usklajevali z Levico.<\/p>\n
Predsednik SMC Miro Cerar je v pismu \u010dlanom sveta stranke ta teden izrazil pomislek o tem, ali je mogo\u010de sestaviti u\u010dinkovito vlado le s podporo \u0161este stranke od zunaj. V SMC ob tem poudarjajo, da to ne pomeni dvoma o podpori oblikovanju levosredinske koalicije in Marjanu \u0160arcu kot kandidatu za mandatarja.<\/p>\n
Tudi v SAB \u0160arcu zagotavljajo podporo. “\u0160arec ima na\u0161e podpise \u017ee vsaj en mesec, vse odkar smo se dogovorili za zvi\u0161anje odmernega odstotka za izra\u010dun pokojnine in ureditev razmer v zdravstvu,” so za STA pojasnili v stranki. Predsednica stranke Alenka Bratu\u0161ek je sicer v sredo ostro nastopila ob odlo\u010ditvi Levice, ki da je stisnila rep med noge. Dodala je \u0161e, da se bo po \u0160ar\u010devi izvolitvi za mandatarja zgodba oblikovanja vlade za\u010dela na novo. O vstopu SAB v koalicijo bo odlo\u010dal svet stranke, a \u0161e ni znano, kdaj.<\/p>\n
Bodo pa \u017ee v prvi polovici prihodnjega tedna o koalicijskem sodelovanju in morebitnem predlogu sporazuma o projektnem sodelovanju z Levico spregovorili na organih strank LM\u0160, SD, SMC in DeSUS.<\/p>\n
Prav tako bodo prihodnji teden znani rezultati internega referenduma \u010dlanov Levice, na katerem se opredeljujejo do projektnega partnerstva za podporo manj\u0161inski vladi. Tajno elektronsko glasovanje \u010dlanov, ki traja teden dni, se bo zaklju\u010dilo v sredo opolno\u010di, rezultati pa bodo na voljo najpozneje v petek, so napovedali v stranki.<\/p>\n
\u010ce bi se uspeli dogovoriti za manj\u0161insko vlado 5+1, bi bila to novost v Sloveniji, \u010detudi so zaradi izstopov iz koalicij v preteklosti za kraj\u0161i \u010das \u017ee obstajale. Levica praviloma izpostavlja, da gre pri sodelovanju, ki ga predlaga, za portugalski model, a manj\u0161inske vlade trenutno vodijo \u0161e ve\u010d kot 10 evropskih dr\u017eav.<\/p>\n
To sicer ni prepri\u010dalo gospodarstva, iz vrst katerega je jasno sli\u0161ati \u017eelje po stabilni, torej ve\u010dinski vladi, ki bi bila kos zahtevnim izzivom, pred katerimi je Slovenija.<\/p>\n
\u010cas za vlo\u017eitev mandatarske kandidature se izte\u010de v petek<\/b><\/p>\n
V petek pa je tudi zadnji dan za vlo\u017eitev kandidature za predsednika vlade v DZ. V drugem krogu lahko kandidata poleg predsednika republike Boruta Pahorja predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina desetih poslancev. \u010ce bo \u0160ar\u010deva ali katera druga kandidatura do petka vlo\u017eena, bo DZ o njej odlo\u010dal v tednu, ki bo sledil. \u010ce ne bo vlo\u017eena nobena kandidatura, pa se bo DZ prav tako sestal in se s tem seznanil.<\/p>\n
\u010ce kandidata v drugem krogu ne bo ali \u010de noben kandidat v drugem krogu ne bo izvoljen, lahko DZ v 48 urah sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade \u0161e v tretjem krogu, v katerem pa za izvolitev ni ve\u010d potrebnih najmanj 46 glasov, ampak zadostuje navadna ve\u010dina. Volitve predsednika vlade se v tem primeru opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu sklepa, kandidature pa lahko vlo\u017eijo do za\u010detka seje DZ, na kateri je opravljeno glasovanje.<\/p>\n
\u010ce za predsednika vlade tudi v tretjem krogu ne bo izvoljen nih\u010de, sledijo vnovi\u010dne pred\u010dasne volitve.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po sestanku peterice z Levico o sporazumu o projektnem sodelovanju se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi organi nekaterih strank, rok za vlo\u017eitev mandatarske kandidature se izte\u010de v petek.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":374717,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4650,7810,1595,11065],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n