Za rekorderko med evropskimi dr\u017eavami, ki po volitvah dolgo niso imele vlade, velja Belgija. Po volitvah 13. junija 2010 je trajalo kar leto in pol oz. 541 dni, da je zaprisegla nova koalicijska vlada. Po zadnjih volitvah, leta 2014, so koalicijska pogajanja in oblikovanje vlade v Belgiji trajali okoli pet mesecev.<\/p>\n
Na Nizozemskem so po parlamentarnih volitvah marca lani na vlado \u010dakali 225 dni, potem ko je prvi poskus oblikovanja vlade spodletel zaradi razlik glede vpra\u0161anja priseljevanja.<\/p>\n
Prvi poskus oblikovanja vlade je bil po lanskih volitvah neuspe\u0161en tudi v Nem\u010diji. Koalicijski pogovori so trajali od septembra lani do marca letos, kar je najdlje v povojni zgodovini dr\u017eave. Konservativna unija CDU\/CSU kanclerke Angele Merkel se je najprej dogovarjala z liberalci in Zelenimi o t. i. jamaj\u0161ki koaliciji, po odstopu liberalcev pa se je januarja za\u010dela pogovarjati s socialdemokrati in marca je Nem\u010dija dobila tretjo veliko koalicijo pod vodstvom Merklove.<\/p>\n
V Italiji so se letos za las izognili ponovljenim volitvam. Potem ko noben od treh politi\u010dnih blokov v dr\u017eavi na pred\u010dasnih volitvah marca ni osvojil absolutne ve\u010dine za samostojno oblikovanje vladajo\u010de koalicije, sta po ve\u010d zapletih vlado oblikovala skrajno desna Liga in populisti\u010dno Gibanje pet zvezd, ki sta pred volitvami izpostavljala, da ne bosta \u0161la v koalicijo drug z drugim.<\/p>\n
\u017dagar, med drugim profesor na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije in na Znanstveno raziskovalnem sredi\u0161\u010du Univerze na Primorskem, je pojasnil, da je za dolgotrajna koalicijska pogajanja ve\u010d razlogov. Prvi je, da koalicijo pogosto posku\u0161ajo oblikovati stranke, ki so politi\u010dno, ideolo\u0161ko in programsko zelo razli\u010dne.<\/p>\n
Drugi pomemben razlog je po njegovem mnenju ta, da je politika postala zelo “dru\u017ebenoomre\u017ena”. “Vsak se posku\u0161a prikazati v najbolj\u0161i lu\u010di, kot najmo\u010dnej\u0161i, najbolj\u0161i, tisti, ki je iztr\u017eil najve\u010d,” je pojasnil.<\/p>\n
Tretji pomemben razlog pa \u017dagar vidi v tem, da se zaradi nekaterih populizmov, zlasti desnih, spreminja retorika in na\u010din dogovora. In vse to kombinirano prispeva tudi k bistveno ote\u017eenim koalicijskim poganjanjem in kasneje koalicijskemu usklajevanju. “In, kar je zanimivo, se to ka\u017ee tudi med strankami, ki so bile tradicionalno partnerske, celo sestrske, in to je nov trend v evropski politiki in tudi \u0161ir\u0161e v svetovni politiki.”<\/p>\n
Trajanje koalicijskih pogajanj je odvisno tudi od volilnega sistema v posamezni dr\u017eavi, torej ali je ta ve\u010dinski ali proporcionalni. Pomemben dejavnik je tudi na\u010din oblikovanja vlade, torej ali obstaja tradicija manj\u0161inske ali ve\u010dinske vlade, ko gre za koalicijske vlade. Kot pravi \u017dagar, so to zanimivi primeri, ki jih je treba upo\u0161tevati.<\/p>\n
Za majhne dr\u017eave, zlasti tak\u0161ne, kot je Slovenija, je po mnenju \u017dagarja verjetno najbolj\u0161i \u0161vicarski model, ki pet najve\u010djih strank prisili k sodelovanju, koalicijskim pogajanjem in oblikovanju vlade ter kasneje tudi k izvajanju \u010dim bolj u\u010dinkovite vladne politike. “To je vsekakor model, ki na nek na\u010din sam po sebi uveljavlja u\u010dinkovitost sistema,” je dejal \u017dagar.<\/p>\n
Med mo\u017enimi scenariji za Slovenijo je trenutno najverjetnej\u0161i, da bo imela manj\u0161insko vlado. To ima od julija tudi \u010ce\u0161ka. Manj\u0161insko vlado pod vodstvom tajkuna Andreja Babi\u0161a so oblikovali osem mesecev po volitvah oktobra lani. Poleg Babi\u0161eve populisti\u010dne liberalne stranke Ano jo sestavljajo \u0161e socialdemokrati, ve\u010dino v parlamentu pa naj bi ji zagotovila podpora komunistov.<\/p>\n
Trenutno situacijo v Sloveniji bi sicer po mnenju \u017dagarja te\u017eko primerjali s \u010ce\u0161ko. “Situacije so precej specifi\u010dne, tudi stranke, ki so se pogajale na \u010ce\u0161kem in tiste, ki se pogajajo v Sloveniji, so nekoliko razli\u010dne,” je pojasnil. “Tisto, kar je lahko skupna zna\u010dilnost vseh teh situacij, je morda ego politikov, ki sodelujejo v pogajanjih, in je pogosto pomembnej\u0161i od politi\u010dnih, ideolo\u0161kih in drugih postavk,” je dodal.<\/p>\n
Glede u\u010dinkovitosti vlad \u017dagar meni, da ni pravila, ali so u\u010dinkovitej\u0161e manj\u0161inske ali ve\u010dinske vlade. Kot je dejal, se je pokazalo, da so tudi vlade ene stranke lahko neu\u010dinkovite, da so ve\u010dinske vlade lahko neu\u010dinkovite, pa tudi, da manj\u0161inske vlade lahko dokaj uspe\u0161no izpeljejo dolo\u010dene programe in so zelo uspe\u0161ne v dolo\u010denem obdobju in tudi preobrnejo tok v dr\u017eavi. “Belgijski primer pa je pokazal, da dr\u017eava najbolje deluje, ko ima vlado, ki opravlja teko\u010de posle, nima pa politi\u010dne vlade s polnimi pooblastili,” je \u0161e povedal.<\/p>\n
\u010ce ima dr\u017eava dovolj stabilen in u\u010dinkovit sistem dr\u017eavne uprave, potem morda vlade niso tako izrazito pomembne, kot se je zdelo v preteklosti, je ob tem izpostavil \u017dagar. V sistemih, kjer prihaja do nestabilnosti znotraj uradni\u0161kega sistema, so po njegovih besedah vse te\u017eave bolj izra\u017eene.<\/p>\n
\u017dagar je povedal, da je imela Slovenija do leta 2007 stabilen in zelo ustaljen uradni\u0161ki sistem z veliko mero kontinuitete, kjer se je znanje prena\u0161alo z generacije na generacijo, a se je takrat s pred\u010dasnim upokojevanjem nekaterih in politi\u010dnim imenovanjem drugih vodilnih upravnih delavcev nekoliko spremenil in se je to zru\u0161ilo.<\/p>\n
“Sistemi, ki imajo ustaljen, dobro ute\u010den sistem dr\u017eavne uprave, veliko la\u017eje prena\u0161ajo tudi vladno nestabilnost in tovrstne te\u017eave,” je \u0161e dejal \u017dagar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dolgotrajna in zapletena koalicijska pogajanja, kakr\u0161nim smo trenutno pri\u010da v Sloveniji, so v Evropi v zadnjem \u010dasu pogosta. Kot je za STA ocenil strokovnjak za primerjalne politi\u010dne sisteme Mitja \u017dagar, je za to ve\u010d razlogov, med njimi populizmi. Trajanje pogajanj pa je odvisno tudi od volilnega sistema in na\u010dina oblikovanja vlade, opozarja.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":373851,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,6249],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n