Kot so za STA pojasnili v Riku, \u0161e vedno upajo, da se bodo na\u0161le primerne poti in oblike sodelovanja. “V kolikor se v doglednem \u010dasu ne bodo pokazale prave perspektive, pa bomo pretehtali vse mo\u017ene opcije,” so zapisali.<\/p>\n
V Iskratelu so pojasnili, da projekte v Iranu pripravljajo in izvajajo v skladu z na\u010drti, saj imajo vsa potrebna dovoljenja. “Ves \u010das spo\u0161tujemo vse trenutno veljavne mednarodne norme in omejitve poslovanja, tudi v rokih, ki so omenjeni za morebitne dodatne sankcije ZDA,” so pojasnili za STA.<\/p>\n
Na poslovanje Rika uveljavitev sankcij “vsekakor \u017ee vpliva”, saj so nekatera podjetje \u017ee zavrnila sodelovanje, kar po navedbah dru\u017ebe pomeni, da njihovih komponent ne morejo integrirati v svoje tehnolo\u0161ke re\u0161itve. Ve\u010dina bank je bila glede podpore pri posredovanju pri pla\u010dilih, dokumentarnem poslovanju (garancije in akreditivi), financiranju in zavarovanju nekoliko zadr\u017eana \u017ee od opustitve sankcij.<\/p>\n
“Vsekakor bo na pridobitev potencialnih poslov vplival potek tako imenovanega prehodnega obdobja, to je november 2018, ko bodo v veljavo ponovno stopile tudi omejitve ban\u010dnega poslovanja in sodelovanja tujih ban\u010dnih institucij z iransko centralno banko in drugimi iranskimi ban\u010dnimi ustanovami,” so \u0161e pojasnili v Riku.<\/p>\n
V Iskratelu so glede vpliva sankcij na njihovo poslovanje pojasnili, da je njihovo nadaljnje poslovanje odvisno od politike, odlo\u010ditev in za\u0161\u010ditnih ukrepov EU. Iskratel sicer pozdravlja vsakr\u0161ne ukrepe EU za za\u0161\u010dito gospodarskih interesov podjetij dr\u017eav \u010dlanic, saj pridobivanje kupcev in poslov na novih trgih, kot je Iran, zahteva veliko truda in vlaganj.<\/p>\n
“Razumemo, da bo na podlagi za\u0161\u010ditnih ukrepov EU slovenska vlada v primeru prekinitve nadaljnjega poslovanja na trgu zaradi ‘politi\u010dnih preigravanj velikih’ na\u0161la ustrezen na\u010din, da ta vlaganja podjetjem v celoti tudi povrne,” so zapisali in poudarili, da ves \u010das spremljajo poslovna tveganja in se na podlagi teh sproti odlo\u010dajo.<\/p>\n
Iskratel in Riko sta skupaj s \u0161e dvema slovenskima podjetjema, Comito in Duolom, v za\u010detku leta 2016 v Teheranu odprla skupno predstavni\u0161tvo slovenskega gospodarstva. Comita in Duol sta se pozneje iz Irana umaknila, Duol predvsem zaradi slabe zunanje likvidnosti dr\u017eave.<\/p>\n
V za\u010detku leta so v Iskratelu potencial iranskega trga ocenili kot “izjemen na tako reko\u010d vseh podro\u010djih gospodarskega in dru\u017ebenega razvoja”. Direktor Rika Janez \u0160krabec pa je takrat za Delo dejal, da podjetje v zadnjih dveh letih do omembe vrednega izkoristka prisotnosti na iranskem trgu ni pri\u0161lo. Odpira se jim nekaj ponudb in prilo\u017enosti na razpisih, “spektakularnih rezultatov” pa kratkoro\u010dno po njegovih besedah niti niso pri\u010dakovali.<\/p>\n
Po podatkih Statisti\u010dnega urada RS je slovenski izvoz v Iran lani dosegel 54,2 milijona evrov, uvoz iz Irana pa 4,8 milijona evrov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski podjetji Riko in Iskratel, ki sta prisotni tudi v Iranu, v tej dr\u017eavi zaenkrat ostajata kljub ponovni uvedbi ameri\u0161kih sankcij proti njej. Napovedujeta pa, da bosta pozorno spremljali aktualno dogajanje in se odlo\u010dali na podlagi poslovnih tveganj.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":375280,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1680,2391,5704,6455,5604,9165,1595,1682],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n