Finan\u010dni ministri dr\u017eav so dogovor o sve\u017enju odlo\u010ditev v povezavi z iztekom programa pomo\u010di za Gr\u010dijo dosegli konec junija, ob izjavah, da gre za konec osemletne gr\u0161ke krize, ki je na trenutke spominjala na me\u0161anico drame in tragedije.<\/p>\n
“Zaklju\u010dek programa … ozna\u010duje pomemben trenutek za Gr\u010dijo in Evropo. Medtem ko so evropski partnerji izkazali svojo solidarnost, so se Grki odzvali na vsak izziv z zna\u010dilnim pogumom in odlo\u010dnostjo,” je v izjavi danes poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. “Vedno sem se boril za to, da bi Gr\u010dija ostala v srcu Evrope. Sedaj, ko Grki za\u010denjajo novo poglavje v zgodovini, lahko name vedno ra\u010dunajo kot na zaveznika, partnerja in prijatelja,” je dodal.<\/p>\n
Evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici je priznal, da je bilo zadnjih osem let za Gr\u010dijo in njene prebivalce “posebej te\u017ekih”. Obmo\u010dje z evrom je po njegovem z dana\u0161njim dnem “potegnilo simboli\u010dno \u010drto” pod eksisten\u010dno krizo, Gr\u010dija pa je z obse\u017enimi reformami postavila temelje za trajno okrevanje. Vendar pa bo te temelje morala tudi vzdr\u017eevati in negovati, da bodo Grki lahko “v celoti pobrali sadove svojih naporov in \u017ertev”, je dodal. Evropa bo Gr\u010diji \u0161e naprej stala ob strani.<\/p>\n
“Uspelo vam je!” pa je na spletnem dru\u017ebenem omre\u017eju Twitter zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Gr\u010diji in njenim prebivalcem je \u010destital in izpostavil njihove velike napore in evropsko solidarnost, ki so skupaj pripeljali do uspeha.<\/p>\n
Gr\u010dija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 milijard evrov pomo\u010di v treh programih. V zameno je morala izpolniti ve\u010d kot 450 ukrepov in pristati na \u0161tevilne te\u017eke reforme, na primer na trgu dela, v javni upravi in dav\u010dnem sistemu.<\/p>\n
Samo evrske partnerice Gr\u010dije – v mehanizmu finan\u010dne pomo\u010di je v prvih dveh programih sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) – so dr\u017eavi namenile 242 milijard evrov posojil bilateralno in prek za\u010dasnega in stalnega sklada za stabilnost evra EFSF in ESM, poleg tega pa so sprejele \u0161e vrsto drugih ukrepov v pomo\u010d dr\u017eavi, med njimi odpis nekoliko ve\u010d kot 100 milijard evrov zasebnih dolgov leta 2012.<\/p>\n
Zadnji finan\u010dni obrok, ki so ga junija potrdili ministri in ga je Gr\u010dija dobila pred dnevi, je bil 15 milijard evrov, za pokritje finan\u010dnih potreb v prihodnjih 22 mesecih pa bo Gr\u010dija dobila \u0161e zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov. Obenem so se evrske dr\u017eave dogovorile \u0161e o ukrepih za zagotavljanje vzdr\u017enosti ogromnega gr\u0161kega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih BDP \u0161e vedno dale\u010d najve\u010dji v obmo\u010dju evra.<\/p>\n
Dogovorjeno je bilo desetletno podalj\u0161anje ro\u010dnosti posojil v okviru EFSF, desetletni odlog obresti in amortizacije, Gr\u010dija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale \u010dlanice obmo\u010dja evra od gr\u0161kih dr\u017eavnih obveznic.<\/p>\n
V dele\u017eu od BDP je enega najve\u010djih naporov za pomo\u010d Gr\u010diji in drugim evrskim dr\u017eavam, ki so potrebovale finan\u010dno pomo\u010d, naredila tudi Slovenija, na kar je odhajajo\u010da finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman \u0161e enkrat ve\u010d opozorila tudi ob omenjenem junijskem dogovoru evroskupine.<\/p>\n
Po podatkih Eurostata s konca 2017 je bila Slovenija prek bilateralnega posojila Gr\u010diji in v okviru mehanizma poro\u0161tev EFSF do \u010dlanic obmo\u010dja evra, ki so dobile pomo\u010d, izpostavljena v vi\u0161ini 1,15 milijarde evrov, kar predstavlja 2,7 odstotka BDP, od tega do Gr\u010dije v vi\u0161ini 0,9 milijarde evrov, kar predstavlja 2,1 odstotka BDP. V te \u0161tevilke niso zajeta posojila Gr\u010diji prek ESM, ki sam nosi tveganja za kritje morebitnih izgub iz posojil dr\u017eavam v te\u017eavah. \u010clanice obmo\u010dja evra so medtem delni\u010darke ESM in jam\u010dijo za obveznosti s svojim vpla\u010danim oz. vpisanim kapitalom \u0161ele po iz\u010drpanju rezerv ESM. Vpla\u010dani kapital Slovenije v ESM je 342 milijonov evrov.<\/p>\n
V vsakem primeru se po osmih letih odvisnosti od tuje pomo\u010di, v katerih so se vrstili krizni sestanki v dramati\u010dnih belih no\u010deh, ko se je zdel grexit, torej izstop Gr\u010dije iz obmo\u010dja evra, pogosto zelo blizu, dr\u017eava zdaj vendarle le postavlja na lastne noge.<\/p>\n
A izzivi za Gr\u010dijo so kar precej ve\u010dji kot za ostale dr\u017eave, ki so morale skozi program pomo\u010di, torej Irsko, Portugalsko, \u0160panijo in Ciper. IMF tako izra\u017ea dvom, da bo dogovorjeni nabor nadaljnjih ukrepov zadostoval za srednjero\u010dno in dolgoro\u010dno vzdr\u017enost gr\u0161kega dolga, pri tem pa je pred sredozemsko dr\u017eavo, ki je v krizi izgubila skoraj \u010detrtino BDP, ob za zdaj le po\u010dasni gospodarski rasti in reformni utrujenosti \u0161e dolga pot okrevanja.<\/p>\n
Gr\u010dijo po izteku programa \u010daka tudi stro\u017eji mehanizem nadzora, kot velja za druge \u010dlanice, ki so potrebovale finan\u010dno pomo\u010d. Pri njem bo sodeloval tudi IMF.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za Gr\u010dijo, naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen obmo\u010dja evra, ki je bila v minulih osmih letih pogosto na robu bankrota in izstopa iz obmo\u010dja skupne evropske valute, je danes zgodovinski dan. \u0160e vedno prezadol\u017eena dr\u017eava namre\u010d kon\u010duje tretji program finan\u010dne pomo\u010di in se bo lahko postopoma ob nemalo izzivih in \u0161e vedno strogem nadzoru postavila na lastne noge.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":372580,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[10954,3235],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n