Sezona sicer \u0161e ni \u010disto kon\u010dana, saj na posameznih njivskih povr\u0161inah \u0161e cvetijo strni\u0161\u010dni posevki, kot sta ajda in facelija. “Do sedaj ocenjujemo leto\u0161nje leto kot podpovpre\u010dno, pa vendarle bolj\u0161e kot lansko in predlansko,” je za STA dejal vodja opazovalne slu\u017ebe pri \u010cebelarski zvezi Slovenije Ale\u0161 Bozovi\u010dar.<\/p>\n
Tudi leto\u0161njo bero medu je krojilo vreme. “Januar je postregel z visokimi temperaturami za ta \u010das, kar je matico spodbudilo k zaleganju \u017ee v januarju. Nato sta sledila zelo hladna februar in marec, ki sta pri \u010debelah povzro\u010dila pravo zimsko mirovanje, ki je trajalo vse do za\u010detka aprila. \u017dal pa tudi april ni bil moker mesec, kot smo ga vajeni,” je pojasnil.<\/p>\n
Ob visokih temperaturah vse do 20 stopinj Celzija se je narava po Bozovi\u010darjevih besedah izredno hitro prebudila in razcvetela. “\u017dal je bil razvoj \u010debeljih dru\u017ein po\u010dasnej\u0161i od narave in \u010debele niso uspele dobro izkoristiti vseh naravnih danosti,” je dodal.<\/p>\n
Ob koncu aprila so \u010debelarji namre\u010d \u017ee lahko opazili prve cvetove na akaciji, ki za Slovenijo predstavlja skoraj tretjino \u010debelje pa\u0161e. Na \u010debelarski zvezi leto\u0161njo bero na akciji ocenjujejo kot dobro, ravno zaradi omenjenega slab\u0161ega razvoja \u010debel.<\/p>\n
“\u017dal pa je po koncu medenja akacije sledila tudi sprememba vremena in smo bili skoraj do konca junija dele\u017eni de\u017eja, kar je povzro\u010dilo slab izkoristek pa\u0161e predvsem na smreki, kostanju, lipi in kasneje tudi na hoji oz. jelki,” je poudaril Bozovi\u010dar.<\/p>\n
Ob prihodu stanovitnega vremena v sredini julija, ko so \u010debelarji \u0161e lahko pri\u010dakovali pa\u0161o na hoji, pa je Slovenijo zajel prvi vro\u010dinski val, ki je negativno vplival na povzro\u010ditelje medenja na hoji. Zato se je za\u010delo njihovo \u0161tevilo zmanj\u0161evati s tem pa tudi donosi v panje.<\/p>\n
“S tem se je za\u010dela brezpa\u0161na doba, ki je letos nastopila vsaj 14 dni prej kot prej\u0161nja leta,” je izpostavil Bozovi\u010dar.<\/p>\n
Vendar pa obdobje brez pa\u0161e za \u010debelarje ne pomeni manj dela, temve\u010d je poletni \u010das tako za \u010debele kot \u010debelarje najte\u017eje obdobje v letu. “Smo v \u010dasu, ko gradimo temelje za \u010debelarsko sezono 2019,” je poudaril.<\/p>\n
\u010cebelarji morajo biti v tem \u010dasu namre\u010d \u0161e posebej pazljivi na pomanjkanje vode, saj visoke temperature hitro su\u0161ijo vodne vire in \u010debele kaj hitro za\u010dutijo ob\u010dutek \u017eeje. Voda pa \u010debelam ne pote\u0161i samo potrebe po \u017eeji, pa\u010d pa tudi omogo\u010da ohranjanje primerne temperature v panju, je povedal Bozovi\u010dar in dodal: “S pomo\u010djo vode hladijo panj in omogo\u010dajo normalno delovanje celotne dru\u017eine.”<\/p>\n
Brezpa\u0161na doba traja vse do pomladi prihodnje leto. “\u010cebelam moramo zagotoviti zadosti pelodne pa\u0161e, saj cvetni prah predstavlja beljakovinsko hrano, ki je zelo pomembna za dober razvoj \u010debel od jaj\u010deca do odrasle zrelosti. Poleg tega moramo zagotoviti tudi bogato energetsko hrano, ki bo \u010debelam omogo\u010dila la\u017eje pre\u017eivetje mrzlih dni. Zato \u010debele po koncu zadnje pa\u0161e krmimo s sladkorno raztopino, da popolnimo zimske zaloge in omogo\u010dimo normali nadaljnji razvoj,” je \u0161e dejal predstavnik \u010debelarske zveze.<\/p>\n
\u010cebelarji morajo v tem poletnem \u010dasu poleg omenjene skrbi za \u010debele poskrbeti tudi, da so \u010debelje dru\u017eine o\u010di\u0161\u010dene varoj. S poletnim zatiranjem naj bi \u0161tevilo varoje zmanj\u0161ali za najmanj 80 odstotkov, preostale pa uni\u010dijo v zimskem \u010dasu, ko v panju ni zalege in so vse varoje na \u010debelah. \u010cebelarska zveza ob tem opozarja, da seza zatiranje uporabijo registrirana sredstva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cebelarji v Sloveniji bodo letos po trenutni oceni \u010cebelarske zveze Slovenije pridelali med 1500 in 2000 ton medu. Sezona sicer \u0161e ni \u010disto kon\u010dana, bo pa leto\u0161nja letina medu pribli\u017eno 500 ton pod povpre\u010djem, a vseeno bolj\u0161a od lanske in predlanske. Tudi letos je letino krojilo vreme.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":288058,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[9132,2835,2816,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n