Zlobec je bil pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, \u010dlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter nekdanji politik. V slovenski kulturni spomin se je vtisnil \u017ee z intimisti\u010dno pesni\u0161ko zbirko Pesmi \u0161tirih, ki jo je leta 1953 izdal skupaj s Kajetanom Kovi\u010dem, Janezom Menartom in Tonetom Pav\u010dkom. Od takrat je objavil pribli\u017eno 30 pesni\u0161kih zbirk ter dva romana, ve\u010d knjig esejev in publicistike.<\/p>\n
“Motivika njegove poezije najve\u010dkrat niha med resignacijo in vitalizmom. To do\u017eivetje prikazuje zlasti v treh obmo\u010djih – v spominih na otro\u0161tvo, v erotiki in vsakdanji stvarnosti. Zlob\u010dev verz je prost, notranji ritem se neprestano spreminja in je zato nenavaden, slog je me\u0161anica abstraktnih pojmov in konkretnih podob, kar ustreza vsebini. Ta je ve\u010didel refleksivna, vendar z naslonitvijo na konkretne situacije, dogodke in osebe,” je o njegovi poeziji v Pregledu slovenskega slovstva zapisal Janko Kos.<\/p>\n
\u0160ir\u0161emu bralstvu je najbolj znan kot pesnik ljubezni. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu leta 2015 mu je Mladinska knjiga namenila izbor njegove ljubezenske poezije v knjigi Ljubezen – \u010dude\u017e du\u0161e in telesa. Izmed ve\u010d kot 200 ljubezenskih pesmi je izbor opravil sam, in kot je tedaj povedal za STA, je iz svoje ljubezenske lirike naredil \u017eivljenjsko zgodbo ter skoznjo prikazal fenomen ljubezni, kot ga je \u017eivel sam.<\/p>\n
Med njegovimi pesni\u0161kimi zbirkami so \u0161e Pesmi jeze in ljubezni (1968), Dve \u017ego\u010di sonci (1972), Vra\u010danja na Kras (1974), Beseda (1985), Nove pesmi (1985), Rod (1988), Moja kratka ve\u010dnost (1989), Ljubezen dvoedina (1993), Stopnice k tebi (1995), Mojih sedemdeset (1995), Skoraj himna (1995) in Ti-jaz-midva (1995).<\/p>\n
\u0160tevilna njegova dela so prevedli v tuje jezike, prevajal pa je tudi sam, med drugim nekatera vrhunska imena svetovne literature, kot je Dante.<\/p>\n
Pesnik, rojen na Krasu, je obiskoval gimnazijo v malem semeni\u0161\u010du v Gorici in Kopru, od koder so ga izklju\u010dili, ker so odkrili, da pi\u0161e pesmi v sloven\u0161\u010dini. Leta 1942 je postal aktivist OF, ob razpadu Italije pa se je pridru\u017eil partizanom.<\/p>\n
Kasneje je diplomiral na ljubljanski slavistiki, se zaposlil kot novinar ter deloval v kulturnih uredni\u0161tvih razli\u010dnih medijev. Ukvarjal se je tudi s politiko, med drugim je bil na prvih ve\u010dstrankarskih volitvah leta 1990 izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske dr\u017eave. Ob kopici priznanj je leta 1982 dobil Pre\u0161ernovo nagrado.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V 94. letu starosti je umrl pesnik in akademik Ciril Zlobec, je poro\u010dal Radio Slovenija. Bil je zadnji \u0161e \u017eive\u010di pesnik slavne \u010detverice, ki je po vojni presekala takratno pesni\u0161ko usmeritev z intimisti\u010dno zbirko Pesmi \u0161tirih. Podpisal je pribli\u017eno 30 zbirk poezije, \u0161tevilna njegova dela so prevedli v tuje jezike. Ukvarjal se je tudi s politiko.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":376178,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[11810,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n