Raziskovalci so na majhnem vzorcu 30 ljudi z opremo, podobno tisti, ki je \u017ee sedaj na voljo v ve\u010dini ambulant oftalmologov, odkrili znake Alzheimerjeve bolezni, navaja \u0161tudija.<\/p>\n
Udele\u017eenci v \u0161tudiji, vsi sredi 70. let brez vidnih znakov Alzheimerja, so opravili preiskavo PET ali so jim odvzeli vzorec likvorja. Pri polovici med njimi so odkrili povi\u0161ane ravni beljakovine Alzheimerjeve bolezni amiloid ali tau, kar je nakazovalo, da bodo kasneje verjetno zboleli za demenco.<\/p>\n
Pri tej isti polovici so raziskovalci odkrili tudi tanj\u0161anje mre\u017enice, kar so strokovnjaki \u017ee prej opazili pri obdukcijah ljudi, ki so umrli zaradi Alzheimerjeve bolezni, povzema francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
“Pri bolnikih s povi\u0161animi vrednostmi amiloida ali taua smo zaznali ob\u010dutno tanj\u0161anje v sredi\u0161\u010du mre\u017enice,” je povedal eden glavnih raziskovalcev pri \u0161tudiji Rajendra Apta, profesor oftalmologije na Washingtonovi univerzi v St. Louisu.<\/p>\n
“Vsi imamo majhno obmo\u010dje brez \u017eilic v sredi\u0161\u010du na\u0161ih mre\u017enic, ki je odgovorna za na\u0161 najbolj natan\u010den vid. Odkrili smo, da je to obmo\u010dje brez \u017eilic pri ljudeh s predklini\u010dno Alzheimerjevo boleznijo ob\u010dutno ve\u010dje,” je dodal.<\/p>\n
Strokovnjaki sicer pravijo, da se lahko po\u0161kodbe mo\u017eganov zaradi Alzheimerjeve bolezni za\u010dnejo \u017ee do dve desetletji pred izkazanimi znaki izgube spomina.<\/p>\n
Na svetu z demenco \u017eivi okoli 50 milijonov ljudi, ta \u0161tevilka pa bo po pri\u010dakovanjih spri\u010do staranja prebivalstva v prihodnjih letih \u0161e narasla.<\/p>\n
Alzheimerjeva bolezen je najpogostej\u0161a oblika demence, zanjo ni zdravila. A zgodnje odkrivanje bi lahko omogo\u010dilo ukrepe za zajezitev oz. upo\u010dasnitev bolezni.<\/p>\n
Zdravniki trenutno za pomo\u010d pri diagnosticiranju uporabljajo skenerje PET in odvzemajo cerebrospinalno teko\u010dino oz. likvor, kar sta dragi in invazivni metodi. Tip tehnologije, ki so jo uporabili raziskovalci, se imenuje opti\u010dna koherentna tomografija-angiografija (OCT-A). Ta se pogosto uporablja pri usmerjanju svetlobe v oko, kar zdravniku omogo\u010da meritev debelosti mre\u017enice in opti\u010dnega \u017eivca.<\/p>\n
Raziskovalci pravijo, da sta mre\u017enica in osrednji \u017eiv\u010dni sistem med seboj povezana, kar pomeni, da bi se spremembe v mo\u017eganih lahko odsevale v celicah mre\u017enice.<\/p>\n
“Ta tehnika ima velik potencial, da postane presejalno orodje in s tem pomo\u010d pri odlo\u010ditvi o tem, kdo bi moral biti podvr\u017een dra\u017ejim in invazivnej\u0161im testiranjem za Alzheimerjevo bolezen pred pojavom klini\u010dnih simptomov,” je dejal glavni avtor \u0161tudije Blisss E. O’Bryhim, reziden\u010dni zdravnik na oddelka za oftalmologijo in znanosti o vidu.<\/p>\n
Za potrditev, da tehnika deluje, bo potrebno nadaljnje delo, a raziskovalci upajo, da bi lahko nekega dne z njo pregledovali ljudi po 40. ali 50. letu starosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Napredek v tehnologiji pregledovanja o\u010di bi lahko nekega dne zdravnikom pomagal diagnosticirati ljudi, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, in to dolgo pred pojavom simptomov, izhaja iz \u0161tudije, ki so jo pred dnevi objavili v publikaciji ameri\u0161kega medicinskega zdru\u017eenja JAMA za oftalmologijo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":376508,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[6868],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n