Koeficient razvitosti ob\u010din pove, koliko je posamezna ob\u010dina pod oziroma nad povpre\u010dno razvitostjo ob\u010din v dr\u017eavi. Ministrstvo za finance ga izra\u010dunava ob upo\u0161tevanju ve\u010d kazalnikov, ki se nana\u0161ajo na razvitost in ogro\u017eenost ob\u010dine, ter kazalnikov razvojnih mo\u017enosti. Koeficient razvitosti posamezne ob\u010dine je v skladu s temi kazalniki dolo\u010den glede na koeficient povpre\u010dne razvitosti ob\u010din v dr\u017eavi, ki je 1,00.<\/p>\n
Izra\u010dunan koeficient razvitosti slu\u017ei kot merilo za sofinanciranje ob\u010dinskih investicij iz dr\u017eavnega prora\u010duna, uporablja pa ga med drugim tudi Slovenski regionalno razvojni sklad pri dodeljevanju posojil ob\u010dinam, so za STA pojasnili na finan\u010dnem ministrstvu. Na ministrstvu za javno upravo pa opozarjajo, da koeficient razvitosti ni namenjen vrednotenju polo\u017eaja razvitosti ob\u010din, ampak dolo\u010danju dele\u017ea sredstev, ki jih lahko prejmejo od dr\u017eave.<\/p>\n
Vse od za\u010detka izra\u010dunavanja koeficienta, to je od leta 2009, izra\u010dun kot najbolj razvito opredeljuje Ob\u010dino Trzin. Po zadnjih izra\u010dunih za leti 2018 in 2019 je njen koeficient razvitosti 1,45 in je edina med slovenskimi ob\u010dinami, ki ji dr\u017eava v teh dveh letih ne sofinancira investicij iz dr\u017eavnega prora\u010duna.<\/p>\n
V deseterici najbolj razvitih po zadnjih izra\u010dunih Trzinu sledijo ob\u010dine Dom\u017eale, Komenda in Novo mesto, ki jim pripada 50-odstotno sofinanciranje investicij, \u010de na dolo\u010denem razpisu uspejo, ter ob\u010dine, ki jim pripada 60-odstotno sofinanciranje investicij: Horjul, \u017diri in z enakim izra\u010dunanim koeficientom, to je 1,27, ob\u010dine Cerklje na Gorenjskem, Grosuplje, Ljubljana in Menge\u0161.<\/p>\n
Na vrhu v primerjavi z lestvico za leti 2016 in 2017 ve\u010djih sprememb ni, le iz prve deseterice je izpadla Ob\u010dina \u0160o\u0161tanj, ki jo je zamenjala Ob\u010dina Menge\u0161. Ob\u010din, ki so dele\u017ene 60-odstotnega sofinanciranja in manj, je sicer za leti 2018 in 2019 skupno 23 brez Trzina, ki je, kot omenjeno, edina ob\u010dina, ki ji ne pripada dr\u017eavno sofinanciranje nalo\u017eb v obdobju 2018\/2019.<\/p>\n
Faktor razvitosti Ob\u010dine Trzin se je od leta 2009 zni\u017eal s takratnih 1,54 na omenjenih 1,45, kar po besedah \u017eupana Petra Lo\u017earja ne pomeni, da ob\u010dina razvojno pe\u0161a, ampak da se Slovenija v povpre\u010dju razvija. Ob tem pa je za STA poudaril, da jim ta izra\u010dun predstavlja precej\u0161nje probleme, saj ob\u010dina, ki je po povr\u0161ini tretja najmanj\u0161a v Sloveniji (meri namre\u010d 860 hektarjev), zaradi tega izgublja sredstva za nalo\u017ebe.<\/p>\n
Lo\u017ear meni, da bi sistem, ki je bil razvit z namenom, da se pomaga manj razvitim ob\u010dinam, v zdaj\u0161njih letih, ko so \u010dasi krize mimo, lahko spremenili, med drugim so si ob\u010dine tudi s pomo\u010djo evropskih sredstev investicijsko opomogle. Meni, da faktor razvitosti v prihodnje ne bi smel biti ve\u010d pogoj za sofinanciranje iz dr\u017eavnega prora\u010duna, \u0161e ve\u010dji problem pa sicer vidi v premajhni vi\u0161ini povpre\u010dnine.<\/p>\n
Med desetimi najslab\u0161e razvitimi ob\u010dinami glede na izra\u010dun koeficienta razvitosti ostajajo iste ob\u010dine kot v dvoletnem obdobju 2016\/2017, le da so nekatere zamenjale mesta. Glede na izra\u010dun je na zadnjem mestu Ob\u010dina Hodo\u0161, katere koeficient razvitosti je 0,37, v prej\u0161njem dveletnem obdobju, ko je bila prav tako zadnja na lestvici, je zna\u0161al 0,34.<\/p>\n
Izra\u010dun za Ob\u010dino Hodo\u0161 pomeni, da ji pripada 100-odstoten obseg financiranja investicij iz dr\u017eavnega prora\u010duna, \u010de je ob\u010dina s katerim od svojih projektov izbrana na razpisu. Enakega dele\u017ea sofinanciranja je poleg Hodo\u0161a dele\u017enih \u0161e 38 drugih ob\u010din, v obdobju 2016\/2017 pa je bilo skupno tak\u0161nih 43 ob\u010din.<\/p>\n
Zadnjo deseterico najslab\u0161e razvitih glede na izra\u010dunani koeficient sestavljajo \u0161e po lestvici od spodaj navzgor ob\u010dine Kuzma, Osilnica, \u0160alovci, Roga\u0161ovci, Gornji Petrovci, Grad, Kostel, Sol\u010dava in Bistrica ob Sotli.<\/p>\n
Ob\u010dina Hodo\u0161 je s 362 prebivalci, kolikor jih je v ob\u010dini \u017eivelo v za\u010detku leto\u0161njega leta, po \u0161tevilu prebivalcev najmanj\u0161a slovenska ob\u010dina, le nekaj ve\u010d jih ima Osilnica. \u017dupan Hodo\u0161a Ludvik Orban poudarja, da so v letih delovanja ob\u010dine, \u010detudi majhne, uspeli skoraj povsem urediti cestno in komunalno infrastrukturo, je pa zdaj problem vzdr\u017eevanje.<\/p>\n
Glede koeficienta razvitosti, ki bi ob\u010dini lahko “koristil” v smislu 100-odstotnega sofinanciranja nalo\u017eb iz dr\u017eavnega prora\u010duna, pa je dejal, da najve\u010dkrat niti ne uspejo na razpisih ali se nanje ne morejo prijaviti in jim dejansko koeficient ne pomaga. \u017dupanu ob\u010dine z okoli 650.000 evri letnega prora\u010duna se bolj kot koeficient razvitosti zdijo pomembni vi\u0161ina glavarine oz. povpre\u010dnine in finan\u010dna izravnava, ki bi morale biti vi\u0161je oz. tak\u0161ne, da bi ob\u010dine lahko izpolnjevale vse nalo\u017eene obveznosti.<\/p>\n
Razvoj na ravni lokalne samouprave spremlja tudi projekt Zlati kamen, ki je skupni projekt dru\u017eb SBR in Planet GV, ki pa pri vsebinskem podro\u010dju in izbiri razvojno najbolj prodornih ob\u010din sodelujeta z neodvisnimi zunanjimi strokovnjaki.<\/p>\n
Razvojno najbolj prodorne ob\u010dine razglasijo vsako leto. Finalisti leto\u0161njega leta iz Zahodne Slovenije so bile ob\u010dine Ajdov\u0161\u010dina, Kobarid in Postojna, v Osrednji in Jugovzhodni Sloveniji so to bile Ivan\u010dna Gorica, Ko\u010devje in Logatec, od Koro\u0161ke do Posavja so bile letos kot finalisti razgla\u0161ene ob\u010dine Bre\u017eice, Radlje ob Dravi in \u017dalec, v Vzhodni Sloveniji pa Ho\u010de-Slivnica, Ru\u0161e in Murska Sobota.<\/p>\n
Februarja so zlati kamen podelili Ko\u010devju, pri katerem so zaznali najve\u010dji razvojni premik v zadnjih letih, oziroma preboj.<\/p>\n
Najbolj\u0161o vrednost njihovega indeksa ISSO, ki zdru\u017euje 54 kazalnikov z osmih podro\u010dij, ima \u017ee tretje leto zapovrstjo Ljubljana. Na podro\u010dju gospodarstva in trga dela ima prestolnica najbolj\u0161o vrednost indeksa, po kakovosti \u017eivljenja je – vsaj glede na dostopne merljive kazalnike – na tretjem mestu, po kazalnikih izobrazbe pa na osmem. Tudi vrednosti kazalnikov na podro\u010djih demografije in prora\u010dunske u\u010dinkovitosti izstopajo. Pri\u010dakovano sta nekoliko ni\u017eji vrednosti indeksov za okolje in socialno kohezijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je najbolj razvita Ob\u010dina Trzin, najslab\u0161e pa Ob\u010dina Hodo\u0161, izhaja iz zadnjih izra\u010dunov koeficienta razvitosti, ki ga izra\u010dunava ministrstvo za finance. Obe ob\u010dini spadata po enem od kriterijev med najmanj\u0161e ob\u010dine in v nobeni z vplivi tega izra\u010duna na poslovanje ob\u010dine niso zadovoljni. Razvitost ob\u010din ocenjuje tudi projekt Zlati kamen.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":372564,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[10829,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n