Na temo doma\u010dih nalog posebnih raziskav ni, je pa ta tematika ob\u010dasno del nekaterih mednarodnih primerjav. Najbolj celovito to vpra\u0161anje obravnava Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja v 4. in 8. razredu osnovne \u0161ole (TIMSS), ki jo je leta 2011 izvedla Mednarodna zveza za prou\u010devanje u\u010dinkov izobra\u017eevanja, v Sloveniji pa je pri njej sodeloval Pedago\u0161ki in\u0161titut.<\/p>\n
Raziskava je pokazala, da pri biologiji le en odstotek slovenskih \u010detrto\u0161olcev in osmo\u0161olcev za doma\u010do nalogo porabi tri ali ve\u010d ur, kar nas med 16 dr\u017eavami, v katerih je bila izvedena raziskava, uvr\u0161\u010da na 15. mesto. Najvi\u0161je je bil Kazahstan, kjer je kar 17 odstotkov u\u010dencev odgovorilo, da za nalogo porabijo tri ure ali ve\u010d.<\/p>\n
Kar 91 odstotkov slovenskih \u010detrto\u0161olcev in osmo\u0161olcev je odgovorilo, da za doma\u010do nalogo pri biologiji porabi manj kot 45 minut, kar je najve\u010dji dele\u017e u\u010dencev med vsemi sodelujo\u010dimi dr\u017eavami. Podobni so bili rezultati pri kemiji in geografiji, medtem ko so bili pri naravoslovju slovenski u\u010denci nekoliko bli\u017eje mednarodnemu povpre\u010dju.<\/p>\n
Raziskava je tudi pokazala, da v nekaterih dr\u017eavah vsi u\u010denci dobijo enako koli\u010dino doma\u010de naloge, v drugih dr\u017eavah pa je slab\u0161i u\u010denci dobijo ve\u010d. V mnogih dr\u017eavah doma\u010da naloga ni obvezna, ponekod pa doma\u010dih nalog sploh ne poznajo. V Sloveniji so doma\u010de naloge skorajda pravilo, jih pa u\u010ditelji ne smejo ocenjevati.<\/p>\n
Na Zavodu RS za \u0161olstvo pravijo, da je u\u010ditelj pri dodeljevanju doma\u010dih nalog avtonomen, u\u010denci pa so jih dol\u017eni redno delati, kar narekuje zakon o osnovni \u0161oli, ki pravi, da mora u\u010denec “redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, dolo\u010dene z akti osnovne \u0161ole”.<\/p>\n
Kot pravijo na zavodu, so doma\u010de naloge v prvi vrsti namenjene ponavljanju, utrjevanju in poglabljanju osvojenega znanja, kot tudi pridobivanju u\u010dnih in delovnih navad ter “samouravnavanju u\u010denja”. Hkrati opozarjajo, da morajo biti \u0161ole pri doma\u010dih nalogah posebej previdne. “Doma\u010de naloge namre\u010d lahko slu\u017eijo svojemu namenu le v primerih, ko so vsebinsko osmi\u0161ljene ter v svojem obsegu, zahtevnosti in \u010dasu primerne psiho-fizi\u010dnim zmo\u017enostim, aktualni ravni znanja in razumevanja u\u010denca. Zato morajo biti ustrezno diferencirane in prilagojene posameznikom,” pravijo.<\/p>\n
Specialni pedagog Juhant se strinja, da so za na\u0161 \u0161olski sistem, kjer so u\u010dne vsebine zelo bogate, doma\u010de naloge ne samo koristne, ampak tudi nujne, saj sicer otroci ne morejo dovolj utrditi snovi. “V ameri\u0161kih ljudskih \u0161olah na primer ne poznajo \u0161olskih nalog, a otroci zato kmalu pozabijo snov, zato jeseni najprej tri mesece ponavljajo, kar so se u\u010dili spomladi,” je dejal za STA.<\/p>\n
Ne sme pa biti doma\u010dih nalog preve\u010d, prav tako morajo biti tak\u0161ne, da u\u010denci dobijo delovne navade, pravi Juhant. “Pomembno je, da u\u010ditelj premisli, koliko doma\u010de naloge bo dal in kako bo sestavljena. Priporo\u010dljivo je, da gre za ve\u010d razli\u010dnih stvari, na primer, da je treba nekaj odkriti, nekaj ustvariti, nekaj preveriti, nekaj za prepisati ali nekaj za pobarvati. Skratka, naj gre za razli\u010dne zaposlitve, ne glede na starost otrok, saj se vsak u\u010denec znajde v ne\u010dem drugem,” pravi.<\/p>\n
Doma\u010de naloge so po njegovem lahko tudi podlaga za dobro oceno pri preverjanjih, saj u\u010ditelji po njegovih izku\u0161njah preverjanje znanja najve\u010dkrat sestavijo prav iz doma\u010dih nalog: “To po\u010dnejo predvsem u\u010ditelji, ki v prvi vrsti sledijo temu, da otroci znajo, in ne temu, da imajo lepe ocene.”<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali naj star\u0161i otroku pomagajo delati doma\u010do nalogo ali ne, specialni pedagog odgovarja nikalno in dodaja, da morajo star\u0161i le nadzirati, ali otrok opravlja doma\u010do nalogo. “\u010ce otrok re\u010de, da ne zna, mu je treba samo svetovati, naj pogleda, kako so delali v \u0161oli, ne pa stvari re\u0161iti namesto njega. Tudi ko nekaj ni prav, mora to v \u0161oli ugotoviti otrok sam. Potem se bo morda celo pozanimal pri u\u010ditelju ali so\u0161olcih, kako se naredi pravilno”, \u0161e dodaja Juhant.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski osnovno\u0161olci so po ve\u010dini mednarodnih raziskav med srednje ali manj obremenjenimi, ko gre za doma\u010de naloge. V Sloveniji je u\u010ditelj avtonomen pri tem, ali bo dal doma\u010do nalogo, \u010de se zanjo odlo\u010di, pa so jo u\u010denci dol\u017eni narediti. Specialnemu pedagogu Marku Juhantu se zdijo doma\u010de naloge nasploh koristne.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":369503,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,5014],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n