V tem tednu so arheologi zaklju\u010dili izkopavanja na delu severnega dela Slovenske ceste, v prihodnjih tednih jih \u010daka \u0161e del do Dvor\u017eakove ulice. Na Slovenski cesti so med kri\u017ei\u0161\u010dem Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste ter Trdinovo ulico naleteli na ostanke samostana oziroma samostanske cerkve reda bosonogih avgu\u0161tincev.<\/p>\n
Kot je pojasnil Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGLM), je bil samostan zgrajen v drugi polovici 17. stoletja, vendar je bil z jo\u017eefinskimi reformami \u017ee proti koncu 18. stoletja red bosonogih avgu\u0161tincev ukinjen. Del samostanskega premo\u017eenja je bil tedaj dan na dra\u017ebo, \u0161tevilne dragocenosti so prek \u0161kofije razdelili \u017eupnijskim cerkvam, v samem objektu pa so uredili prvo civilno bolni\u0161nico v Ljubljani. Ta je bila poru\u0161ena po velikem ljubljanskem potresu leta 1895.<\/p>\n
Temelje so po Horvatovih besedah dokumentirali in jih pustili tam, kjer so, ter se z izvajalci del in arhitekti dogovorili, da jim bodo prilagodili sadilne jame za na\u010drtovan drevored, ki ga bodo na cesti postavili po koncu gradbenih del.<\/p>\n
Samostan stal na obmo\u010dju severnoemonskega grobi\u0161\u010da. Med njegovo gradnjo so bili grobovi iz rimske dobe na tem mestu uni\u010deni, zato jih, razen redkih, ki so jih med gradnjo zgre\u0161ili, v tem delu niso odkrili. Na delu Slovenske ceste od Trdinove ulice proti Bavarskemu dvoru pa so bili prakti\u010dno vsi grobovi uni\u010deni zaradi posegov s komunalnimi vodi.<\/p>\n
\u010ce jih je na eni strani presenetila \u0161tevil\u010dnost in dobra ohranjenost skeletov in sarkofagov na kri\u017ei\u0161\u010du Slovenske ceste ter Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste, kjer so na\u0161li ve\u010d kot 40 sarkofagov ter tudi nekaj izjemnih drobnih najdb, je bil zanje ta del Slovenske ceste, kar zadeva arheologijo, manj\u0161e razo\u010daranje, je poudaril Horvat.<\/p>\n
Na Gosposvetski cesti je arheologe presenetila pokopali\u0161ka arhitektura, vezana na severnoemonsko grobi\u0161\u010de, ki jo je Horvat ozna\u010dil kot prvovrstno odkritje in tudi v evropskem kontekstu eno pomembnej\u0161ih odkritij, o katerem “se bo \u0161e pisalo, govorilo in razpravljalo”. Kot je povedal, so arhitekture, ki jih povezujejo s starokr\u0161\u010danskim delom pokopali\u0161\u010da, izjemno redke, zaradi \u010desar je njena vrednost \u0161e toliko ve\u010dja. “\u010ce dodamo \u0161e mozaik in freske, ki smo jih na\u0161li na lokaciji, je jasno, da gre za izjemno odkritje, ki bo tudi prezentirano,” je povedal. Kako bodo najdbe predstavili, je \u0161e prezgodaj govoriti, saj je projekt v pripravi.<\/p>\n
Kot je \u0161e povedal sogovornik, je seveda treba upo\u0161tevati, da gre za cesto, tak\u0161ne lokacije pa niso preve\u010d hvale\u017ene za prezentacije, a zdaj so na vrsti arhitekti, da ugotovijo, kako se tega lotiti.<\/p>\n
Mozaik v pokopali\u0161ki arhitekturi je po Horvatovih besedah na prvi pogled zelo soroden mozaiku v arheolo\u0161kem parku Zgodnjekr\u0161\u010dansko sredi\u0161\u010de pri Osnovni \u0161oli Majde Vrhovnik, kjer je tudi krstilnica. “\u010ce pove\u017eemo mesto mrtvih z mestom \u017eivih: Tu je objekt, vezan na pokopali\u0161\u010de, tam krstilnica. Oboje pri\u010da o starokr\u0161\u010danski skupnosti v Emoni. In \u010de k temu malo \u0161pekulativno dodam \u0161e stekleno skledo, ki smo jo na\u0161li, in napis v gr\u0161\u010dini, bi lahko rekel, da je bila ta skupnost povezana z bli\u017enjevzhodnim delom,” je dodal.<\/p>\n
Arheologe je med izkopavanji na tako majhnem prostoru presenetila \u017ee \u0161tevil\u010dnost sarkofagov. Zelo so jih razveselile tudi drobne najdbe. Te so bile sicer redke, saj gre za grobove starokr\u0161\u010danske skupnosti, ki je v skladu s kr\u0161\u010dansko vero opustila navado prilaganja hrane in najljub\u0161ih predmetov kot popotnice v onostranstvo.<\/p>\n
So pa tiste, na katere so naleteli, po Horvatovih besedah izjemne in \u0161e toliko bolj pomembne. Tako so naleteli na “grob dekleta”, v katerem so na\u0161li zlato zapestnico in zapestnico iz steklene paste ter prstan z dragim kamnom. Med najdbami je izpostavil tudi \u017ee omenjeno in popolnoma ohranjeno stekleno skledo z napisom v gr\u0161\u010dini, ki bi ga prosto lahko prevedli “na zdravje”, ki je bila uvo\u017eena z Bli\u017enjega vzhoda, morda iz Sirije, in nagrobni kamen z napisom v gr\u0161\u010dini.<\/p>\n
“Ob arhitekturi, sarkofagih in izjemnih grobnih najdbah imamo tako tudi vrsto virov, ki pripovedujejo o tem, kdo je pokopan na severnoemonskem grobi\u0161\u010du,” je povedal in dodal: “Rezultati izkopavanj nudijo izjemne potenciale za to, da bo stroka dodala \u0161e en kamen\u010dek v mozaik zgodovine rimske Emone.” Precej mlaj\u0161i samostan bosonogih avgu\u0161tincev pa po njegovih besedah prav tako pomemben, saj pri\u010da o tem, da je Ljubljana mesto z izjemno zgodovino.<\/p>\n
Drobne najdbe so prepeljali v konservatorsko sredi\u0161\u010de MGML, kjer jih bodo ustrezno konservirali, mozaike in fragmente fresk pa v Restavratorski center. Po zaklju\u010dku izkopavanj na Slovenski cesti bodo posku\u0161ali odkritja povzeti morda v obliki publikacije, najzanimivej\u0161e najdbe pa predstaviti na razstavi, je \u0161e povedal Horvat.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Arheolo\u0161ka izkopavanja na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici so zaklju\u010dena, na Slovenski cesti bodo arheologi izkopavali \u0161e nekaj tednov. Dosedanja izkopavanja so po besedah arheologa Martina Horvata prinesla tudi v evropskem kontekstu pomembno odkritje. V pogovoru za STA je izpostavil pomembnej\u0161e arhitekturne pa tudi drobne najdbe.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":374117,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4266,1633,1595,1624],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n