Iz danes objavljenih podatkov evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat je razvidno, da so se v EU v tem tiso\u010dletju do konca leta 2017 najbolj podra\u017eile alkoholne pija\u010de in tobak. V tej skupini je bila podra\u017eitev 92-odstotna. Za ve\u010d kot 90 odstotkov (91,2 odstotka) so bile dra\u017eje tudi storitve in izdelki v skupini izobra\u017eevanje.<\/p>\n
Sledile so skupine stanovanjski stro\u0161ki, voda, elektrika, plin in druga goriva za doma\u010do rabo (57 odstotkov) ter gostinske in hotelske storitve (56 odstotkov).<\/p>\n
Hrana in brezalkoholne pija\u010de so se podra\u017eile za 43 odstotkov, izdelki in storitve v skupini transport, kamor poleg vozil npr. sodijo \u0161e pogonska goriva, servisne storitve in javni potni\u0161ki promet, za 41 odstotkov, prav tako kot zdravstvene storitve in izdelki.<\/p>\n
Prakti\u010dno nespremenjene so v tem obdobju ostale cene obla\u010dil in obutve, za 22 odstotkov pa so se ob pove\u010dani konkurenci in ponudbi pocenili telekomunikacijski izdelki in storitve.<\/p>\n
Najvi\u0161je dvige cen so v tem tiso\u010dletju pri\u010dakovano bele\u017eile \u010dlanice unije iz srednje in vzhodne Evrope, ki so v postopku razvojnega pribli\u017eevanja razvitej\u0161im \u010dlanicam povezave. Prednja\u010di tako Romunija, ki je ob hitri gospodarski rasti v omenjenem obdobju zabele\u017eila 257-odstotni dvig cen. Sledila je Islandija (ta sicer ni \u010dlanica EU, je pa v Evropskem gospodarskem obmo\u010dju), ki je v \u010dasu finan\u010dne krize do\u017eivela veliko depreciacijo valute. Cene na tem otoku v severnem Atlantiku so se dvignile za 108 odstotkov.<\/p>\n
Romuniji in Islandiji sledijo Mad\u017earska (98 odstotkov), Latvija (87 odstotkov), Bolgarija (85 odstotkov), Estonija (80 odstotkov) in Slova\u0161ka (64 odstotkov).<\/p>\n
Za njimi pa \u017ee najdemo Slovenijo, kjer so se cene v obdobju med letoma 2000 in 2017 dvignile za nekaj manj kot 64 odstotkov, pri \u010demer je dr\u017eava od leta 2007 v obmo\u010dju evra in je rast cen bistveno bolj umirjena. \u0160e posebej nizka je bila inflacija v zadnjih kriznih letih.<\/p>\n
Hrana in brezalkoholne pija\u010de so se podra\u017eile za 72 odstotkov, alkoholne pija\u010de in tobak za 159 odstotkov, stanovanjski stro\u0161ki, voda, elektrika, plin in druga goriva za doma\u010do rabo za 118 odstotkov, gostinske in hotelske storitve za 97 odstotkov, izdelki in storitve v skupini izobra\u017eevanje pa za 80 odstotkov.<\/p>\n
Cene obla\u010dil in obutve so se dvignile za blizu sedem odstotkov, cene v skupini zdravstvo za 44 odstotkov, cene v skupini transport pa za 39 odstotkov.<\/p>\n
Najbolj je glede na povpre\u010dje EU Slovenija po rasti cen izstopala v skupinah prosti \u010das in kultura, kjer so se izdelki in storitve, kot so osebni ra\u010dunalniki, zabavna elektronika, \u010dasopisi in knjige ter po\u010ditni\u0161ki aran\u017emaji, podra\u017eili za skoraj 43 odstotkov (v EU le za sedem odstotkov), telekomunikacije (za 25 odstotkov) in pohi\u0161tvo ter oprema za gospodinjstvo (v Sloveniji rast za 47 odstotkov, medtem ko je bila povpre\u010dna rast v EU pri 19 odstotkih).<\/p>\n
Najmanj so se cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din obdobju med letoma 2000 in 2017 zvi\u0161ale v Nem\u010diji in na \u0160vedskem (okoli 29 odstotkov), sledile so Francija, Irska in Danska (okoli 30 odstotkov) ter Finska (32 odstotkov).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din v EU so se v obdobju od leta 2000 do konca leta 2017 dvignile za nekaj ve\u010d kot 36 odstotkov. Pri tem je bil najve\u010dji dvig v Romuniji, skoraj 300-odstoten, najni\u017eji pa v Nem\u010diji, nekaj manj kot 29-odstoten. V Sloveniji je bil skupen dvig cen v tem \u010dasu nekaj pod 64 odstotki.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":376695,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[11440,6307,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n