Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Boltejeva je na dana\u0161nji predstavitvi analize ekolo\u0161kega odtisa Slovenije izpostavila, da v Sloveniji s svojim na\u010dinom proizvodnje in \u017eivljenjskim stilom mo\u010dno obremenjujemo na\u0161 planet.<\/p>\n
Prebivalci Zemlje tro\u0161imo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 1,7 Zemlje, da bi jih ta ponovno obnovila. “\u010ce pa bi vsi porabili toliko naravnih virov, kolikor jih porabimo prebivalci Slovenije, bi potrebovali 2,8 Zemlje,” je opozorila.<\/p>\n
Trajnostna razvojna pot Slovenije je po besedah Boltejeve lahko le pospe\u0161eno zni\u017eevanje okoljskega odtisa. “V sistemu ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem pove\u010devanju blaginje oz. njenem ohranjanju,” je dodala.<\/p>\n
Nacionalna razvojna strategija sicer dolo\u010da cilj zmanj\u0161anja okoljskega odtisa za 20 odstotkov oz. s 4,7 na 3,8 globalnega hektara na osebo do leta 2030.<\/p>\n
Vi\u0161ji raziskovalec pri globalni mre\u017ei Global Footprint Network Alessandro Galli je na dana\u0161nji novinarski konferenci izpostavil, da so v Sloveniji podro\u010dja, ki pu\u0161\u010dajo najve\u010dji ekolo\u0161ki odtis, stanovanja, promet in pa hrana.<\/p>\n
Pri zmanj\u0161evanju ekolo\u0161kega odtisa je po njegovih besedah treba slediti dvema ciljema, in sicer virov ne smemo porabljati hitreje, kot se lahko obnovijo, odpadkov pa ne smemo ustvarjati hitreje, kot jih narava lahko razgradi.<\/p>\n
Kot je dejal, smo Zemljani \u0161e v 60. letih prej\u0161njega stoletja uporabljali le okoli 70 odstotkov zemeljskih virov, skozi leta pa je \u0161tevilka nara\u0161\u010dala in se leta 2014 ustavila pri 170 odstotkih.<\/p>\n
Tudi, \u010de oklestimo emisije ogljikovega dioksida za 30 odstotkov, se bomo vrnili na raven, ko bomo potrebovali 1,5 Zemlje, zato zgolj to ne bo dovolj, je med drugim izpostavil Galli.<\/p>\n
Jernej Stritih iz agencije Stritih je med mo\u017enostmi, s katerimi bi Slovenija zmanj\u0161ala ekolo\u0161ki odtis, omenil spremembe na podro\u010dju trajnostnega upravljana gozdov. Prav tako bi ga lahko zmanj\u0161evali s kombinacijo uvajanja fotovoltai\u010dnih panelov v povezavi s polnjenjem elektri\u010dnih vozil in razpr\u0161enim skladi\u0161\u010denjem energije ter z zmanj\u0161anjem okoljskega odtisa v javnih on poslovnih stavbah, je dejal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji ekolo\u0161ki odtis zna\u0161a 4,7 hektara na osebo, do leta 2030 pa ga \u017eelimo zmanj\u0161ati na 3,8 hektara na osebo, je dejala Tanja Bolte z okoljskega ministrstva. Cilj namerava Slovenija med drugim dose\u010di s spremembami na podro\u010dju energetskega upravljanja in upravljanja gozdov. Najve\u010dji ekolo\u0161ki odtis sicer ustvarjajo stanovanja, promet in hrana.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":180103,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[11932,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n