Poro\u010dilo, ki ga je pripravil evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavili pa so ga v Londonu, zajema 53 dr\u017eav regije od Atlantika do Pacifika. Ugotavlja, da je v tej regiji blaginja najvi\u0161ja na svetu, a hkrati v njej vladajo tudi ogromne razlike.<\/p>\n
Povpre\u010dna pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba v Evropi je bila v letu 2015 77,8 leta – kar je ve\u010d kot leto dlje kot leta 2010, ko je zna\u0161ala 76,7 leta. Pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba za \u017eenske je bila 81,1 leta in je bila tako za \u0161est let in pol dalj\u0161a od tiste za mo\u0161ke (74,6 leta) – ta razkorak med spoloma se je sicer ob\u010dutno zmanj\u0161al.<\/p>\n
Velik pa ostaja razkorak v pri\u010dakovani \u017eivljenjski dobi med dr\u017eavami – ko gre za oba spola, ta zna\u0161a ve\u010d kot 11 let. V Luksemburgu, ki ima najdalj\u0161o pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo, je bila ta 83,1 leta, v Moldaviji, ki ima najkraj\u0161o, pa 71,6 leta. Mo\u0161ki pa na primer na Islandiji z 81,4 leta \u017eivijo skoraj 16 let dlje kot tisti v Kazahstanu (65,7 leta), poro\u010dilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
“Napredek je neenakomeren, tako znotraj dr\u017eav kot med dr\u017eavami, med spoloma in med generacijami,” je poro\u010dilo komentirala direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab. “Dejavniki tveganja, povezani z \u017eivljenjskim slogom, so zaskrbljujo\u010di, lahko bi upo\u010dasnili ali celo obrnili pomemben napredek v pri\u010dakovani \u017eivljenjski dobi, \u010de se ne bo ukrepalo,” je dodala.<\/p>\n
Med dejavniki tveganja, ki so v porastu v ve\u010dini zajetih dr\u017eav, poro\u010dilo izpostavlja debelost. Ta pove\u010duje nevarnost za diabetes, rak ali bolezni srca in o\u017eilja. V letu 2016 je bilo debelih oz. je imelo prekomerno telesno te\u017eo 23,3 odstotka (kar je 2,5 odstotni to\u010dki ve\u010d kot pred \u0161estimi leti) oz. 58,7 odstotka (kar je 2,8 odstotni to\u010dki ve\u010d kot pred \u0161estimi leti) prebivalstva v regiji.<\/p>\n
Ta problem se je \u0161e posebej pove\u010dal v Tur\u010diji, kjer je 32,1 odstotka prebivalcev debelih, od tega skoraj vsaka \u010detrta \u017eenska (39,4 odstotka). Tur\u010diji sledita Malta in Velika Britanija. V prvi je debelih 29,8 odstotka prebivalcev, v drugi 27,8 odstotka. WHO debelost dolo\u010da pri indeksu telesne mase, vi\u0161jem od 30, kar je na primer 87 kilogramov pri 170 centimetrov visokem \u010dloveku.<\/p>\n
WHO je v poro\u010dilu s prstom pokazala tudi na porabo tobaka in alkohola – njuna poraba v Evropi je med najve\u010djimi na svetu. V tej regiji glede na \u0161tevilke iz leta 2013 kadi 29 odstotkov posameznikov, starej\u0161ih od 15 let. V regiji Amerik ta dele\u017e zna\u0161a 16,9 odstotka, v Jugovzhodni Aziji pa 24,8 odstotka.<\/p>\n
V Gr\u010diji kadi kar 43,4 odstotka ljudi, v Rusiji 39,5 odstotka, v Franciji 28,1 odstotka. Je pa vendarle upadel dele\u017e vsakodnevnih kadilcev v 53 dr\u017eavah, in sicer iz 28,1 odstotka v letu 2002 na 24,4 odstotka v letu 2014.<\/p>\n
Poraba alkohola, ki je bila med letoma 1990 in 2000 v porastu, vse od leta 2008 upada, a \u0161e vedno ostaja visoka. V celotni regiji je v letu 2014 zna\u0161ala 8,6 litra na osebo letno, v svetu je bila ta \u0161tevilka 6,4 litra na osebo letno. Znotraj Evropske unije so najve\u010dji pivci v Litvi (15,2 litra letno na osebo), na \u010ce\u0161kem (12,7 litra na osebo) in v Belgiji (12,6 litra na osebo letno).<\/p>\n
V 53 dr\u017eavah je v upadu tudi prezgodnja smrtnost zaradi \u0161tirih glavnih nenalezljivih bolezni – raka, diabetesa, dihalnih in sr\u010dno-\u017eilnih bolezni. “Regija je na dobri poti, da dose\u017ee cilj letnega zmanj\u0161anja smrtnosti za 1,5 odstotka do leta 2020,” izpostavlja poro\u010dilo.<\/p>\n
Smrtnost zaradi omenjene \u010detverice bolezni je med letoma 2010 in 2015 upadla za devet odstotkov na 715 smrti na 100.000 ljudi. Ta upad je \u0161e posebej izjemen spri\u010do dejstva, da je pojavnost teh bolezni v porastu. V EU je na primer \u0161tevilo novih primerov ugotovljenih rakov med letoma 2010 in 2014 vsako leto naraslo za pet odstotkov – na 569 primerov na 100.000 ljudi.<\/p>\n
WHO v poro\u010dilu opozarja tudi na veliko neenakost, ko gre za univerzalno zdravstveno zavarovanje v regiji. Vra\u010dilo za stro\u0161ke zdravstvenih storitev po 53 dr\u017eavah je zelo razli\u010dno. V EU gospodinjstva sama nosijo 16,7 odstotka stro\u0161kov zdravstvene oskrbe, v Rusiji 45,8 odstotka.<\/p>\n
Pri tem poro\u010dilo pozdravlja porast \u0161tevila dr\u017eav, ki so pripravile strategije boja proti tem neenakostim. Te politike so omogo\u010dile upad \u0161tevila smrti otrok in izbolj\u0161anje pokritosti s cepljenjem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropejci \u017eivijo vedno dlje, a ta trend bi se lahko zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dega problema debelosti in drugih dejavnikov tveganja, povezanih z \u017eivljenjskim slogom, kot je kajenje, obrnil, svari danes objavljeno Evropsko poro\u010dilo o zdravju.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":222652,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2383,11940],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n