Kot je \u0161e poudaril ob za\u010detku konference notranjih ministrov dr\u017eav \u010dlanic EU in dr\u017eav Zahodnega Balkana, je mo\u017ena odprava leta 2015 uvedenega nadzora meja \u0161ele, ko bo za\u0161\u010dita zunanjih meja EU dejansko delovala. “To je bil tudi pogoj za schengen ” je \u0161e dodal in utemeljil, da “preprosto ne more prezreti potrebe dr\u017eavljanov po varnosti in nadzoru”.<\/p>\n
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je sicer danes v pogovoru za \u010dasnike medijske skupine Funke vse dr\u017eave \u010dlanice EU, ki kljub schengnu uveljavljajo nadzor svojih meja, pozval, da ga kar najhitreje odpravijo in se vrnejo k obi\u010dajnemu delovanju schengna, saj se nadzor zunanjih meja \u017ee izbolj\u0161uje. Kickl je v odzivu dejal, da se Avstrija v vseh to\u010dkah ne strinja z Evropsko komisijo.<\/p>\n
V schengenskem obmo\u010dju, v katerega je vklju\u010denih 22 dr\u017eav \u010dlanic EU in \u0161e \u0161tiri dr\u017eave, je pravilo, da na notranjih mejah ni pregleda potnih listov. Po begunski krizi v letih 2015-16 so Avstrija, Nem\u010dija, Francija, \u0160vedska in Norve\u0161ka, ki ni \u010dlanica EU, na svojih mejah za\u010dasno uvedle nadzor in to utemeljile z varnostnimi te\u017eavami, ki izhajajo iz begunske krize.<\/p>\n
Avstrijski notranji minister iz vrst svobodnjakov je danes na Dunaju tudi napovedal nadaljevanje pogovorov z dr\u017eavami Zahodnega Balkana o ureditvi centrov, kamor bi nastanili zavrnjene prosilce za azil. Za katere dr\u017eave gre, poimensko ni \u017eelel navesti, je pa dejal, da si “ne \u017eeli nobene razprave v javnosti, dokler ne bo jajce izle\u017eeno”.<\/p>\n
Med dr\u017eavami Zahodnega Balkana ideja o vzpostavitvi omenjenih centrov ni naletela na preve\u010d navdu\u0161enja. Tako so vlade \u010crne gore, BiH, Albanije in Makedonije \u017ee zavrnile predlog, ki sta ga podali Avstrija in Danska. V skladu s predlogom danske vlade, naj bi izven EU, na “ne posebno privla\u010dnih” krajih vzpostavili centre za zavrnjene prosilce za azil.<\/p>\n
Dunajske konference z naslovom Migracija in varnost se poleg notranjih ministrov EU in dr\u017eav Zahodnega Balkana udele\u017eujejo tudi predstavniki dr\u017eav Evropskega zdru\u017eenja za prosto trgovino – Efta (Liechtenstein, Islandija, Norve\u0161ka in \u0160vedska) ter Rusije.<\/p>\n
Kickl se je danes tudi zavzel da bi pr\u00fcmsko pogodbo, ki vsem \u010dlanicam omogo\u010da neposreden dostop do policijskih zbirk in zbirk organov pregona, kot so zbirke DNK in pristnih odtisov, raz\u0161irili tudi na dr\u017eave Jugovzhodne Evrope. Ocenil je, da bi s tem ogromno prispevali k ohranitvi varnosti tako na Zahodnem Balkanu kot tudi EU.<\/p>\n
Pr\u00fcmsko pogodbo so 27. maja 2005 sklenile Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Nem\u010dija in \u0160panija, kasneje pa so se ji pridru\u017eile \u0161e Italija, Finska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slova\u0161ka in \u0160vedska. Od leta 2007 dalje je del pravnega reda EU in ureja \u010dezmejno sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Avstrijski notranji minister iz vrst desnih Svobodnjakov Herbert Kickl je danes na Dunaju poudaril, da bo Avstrija ohranila nadzor na svojih mejah, dokler ne bo za\u0161\u010dita zunanjih meja Evropske unije vzpostavljena ne samo na papirju, pa\u010d pa tudi dejansko, poro\u010da avstrijska tiskovna agencija APA.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":377297,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,11946,6515,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n