Poglobitev trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko predstavlja potencial za \u0161iritev, predvsem zaradi trenutne ameri\u0161ke trgovinske politike, ki sku\u0161a z zastra\u0161evanjem prisiliti trgovinske partnerice v ubogljivost pod ameri\u0161kimi pogoji, je dodal.<\/p>\n
Po njegovih pojasnilih so znana odprta “boji\u0161\u010da” s Kanado, EU, Ju\u017eno Korejo in Japonsko. “Ni nobenih zagotovil, da ne bo ameri\u0161ki predsednik Donald Trump do konca leta dvignil carin tudi kateri izmed na\u0161tetih dr\u017eav in s tem spro\u017eil nov krog obmetavanja s carinami,” je dodal.<\/p>\n
Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bo imela vpliv tudi na gospodarstvo EU in s tem Slovenijo. “Globalni upad trgovine bi lahko, \u010de bi se spor stopnjeval, vplival tudi na mo\u010dno izvozno usmerjena gospodarstva, kot so nem\u0161ko, francosko, nizozemsko in druga, ki jih ukrepi neposredno sicer ne zadevajo. Slovenija je mo\u010dno odvisna od slednjih in lahko negativne u\u010dinke pri\u010dakuje predvsem posredno ob ohlajanju aktivnosti na svojih najve\u010djih izvoznih trgih,” je opozoril Kostevc.<\/p>\n
Slovensko odvisnost od izvoza je izpostavil tudi glavni ekonomist skupine Alta Sa\u0161o Stanovnik. “\u010ce se zaradi kateregakoli ukrepa (ali \u010disto obi\u010dajnega ohlajevanja) zmanj\u0161a svetovna gospodarska aktivnost, to neizbe\u017eno vpliva tudi na Evropo, slednje pa nato pokasira tudi Slovenija kot majhno, a odprto gospodarstvo. Seveda pa do tega pride torej z zamikom. V tem smislu smo pa\u010d precej odvisni od izvozne aktivnosti,” je dejal za STA.<\/p>\n
\u017de dosedanji trgovinski spori med najve\u010djima gospodarstvoma na svetu imajo po pojasnilih analitika pri Iliriki Lojzeta Kozoleta u\u010dinek na primeru evropskega oz. nem\u0161kega gospodarstva; nem\u0161ka gospodarska rast je letos glede na lani “za eno prestavo ni\u017eje ravno zaradi ni\u017eje rasti tujega povpra\u0161evanja, ki je med drugim tudi posledica strahu pred vpeljavo novih carin”.<\/p>\n
“Primer izbruha splo\u0161ne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, \u010demur za enkrat pripisujemo nizko verjetnost, bi nem\u0161ko gospodarstvo mo\u010dno prizadel, to pa bi vplivalo tudi na rast slovenske ekonomije, saj je Nem\u010dija, ob Italiji, na\u0161 najpomembnej\u0161i zunanjetrgovinski trgovinski partner,” je dejal.<\/p>\n
Trenutno stanje sicer bistveno \u0161e ne ogro\u017ea prihodnje ravni svetovne gospodarske rasti, nadaljnja mo\u010dnej\u0161a eskalacija trgovinskih vojn pa bi lahko imela krepke negativne u\u010dinke, ki bi vodili k zvi\u0161anju sistemskega tveganja svetovnega finan\u010dnega sistema, je za STA dejal Kozole in dodal: “Ne smemo pozabiti, da so v zraku \u0161e potencialne tarife na uvoz na avtomobile v ZDA, kar bi dodatno negativno u\u010dinkovalo na evropsko in s tem na slovensko gospodarstvo.”<\/p>\n
Stanovnik je opozoril, da gre sicer za trgovinski spopad med ZDA in Kitajsko, a se ta lahko nenadoma hitro \u0161e raz\u0161iri ali pa hitro pomiri z novim sporazumom. “\u010ce se sklepa po reakcijah vlagateljev na borzah, so slednji sicer nervozni, a relativno prepri\u010dani v ugodno razre\u0161itev in da bo kon\u010dni dogovor bolj v prid ZDA kot Kitajski in drugim trgom v razvoju,” je ocenil.<\/p>\n
Negotovost, povezana s tem po njegovih pojasnilih vpliva tudi na ekonomsko dejavnost, a zaenkrat so bili u\u010dinki relativno majhni, ekonomisti pa hkrati zaenkrat niso bistveno ni\u017eali svojih prihodnjih napovedi zaradi vseh dosedanjih in napovedanih trgovinskih ukrepov.<\/p>\n
“Skratka ekonomisti v povpre\u010dju \u0161e naprej ocenjujejo, da bo tudi leto 2019 spodbudno, \u010de pa se obenem pomirijo \u0161e trgovinske vojne, zna priti \u0161e do ve\u010d optimizma,” je dejal Stanovnik, ki ga bolj skrbi dolgoro\u010dna slika.<\/p>\n
“Tako omenjeni trgovinski spopadi kot izvolitev Trumpa je po na\u0161ih ocenah bolj posledica geostrate\u0161kih sprememb in tudi sprememb v preferencah volilcev, njihovi polarizaciji itd. – in to zna povzro\u010dati v prihodnosti \u0161e ve\u010d sprememb in negotovosti. \u010caka nas ve\u010d turbolentnosti kot pa stabilnosti, to pa za gospodarstva (in trge) ni najbolj\u0161a novica,” je \u0161e dejal Stanovnik.<\/p>\n
Kostevc pri\u010dakuje, da bo Kitajska ob nadaljnji zaostritvi pogojev dostopa do ameri\u0161kega trga sku\u0161ala del prese\u017ekov plasirati v EU, medtem ko se po drugi strani nekoliko izbolj\u0161uje konkuren\u010dni polo\u017eaj evropskih podjetij na ameri\u0161kih in kitajskih trgih.<\/p>\n
“Jasno, treba se je zavedati, da gre trenutno za zelo specifi\u010den nabor izdelkov, ki so podvr\u017eeni carinam in pri katerih so doslej kitajski proizvajalci absolutno dominirali nad evropskimi. Na kratek rok tako ne gre pri\u010dakovati ve\u010djega obrata v prid ponudnikom iz EU na ameri\u0161kem trgu,” je dodal.<\/p>\n
Kostevc je ob tem ocenil, da lahko Trumpovo ‘vzgajanje’ Kitajske vzamemo tudi kot generalko za njegov potencialni obra\u010dun z EU, saj ka\u017ee na odlo\u010dnost ZDA, da bodo vztrajali pri protekcionizmu, \u010detudi v svojo \u0161kodo. “To bi lahko mo\u010dno obarvalo reakcijo Evropske komisije ob nadaljnjih napovedih ameri\u0161ke administracije,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc pa je ocenil, da “ZDA do dolo\u010dene mere bojujejo bitko tudi v na\u0161em imenu, saj je v na\u0161em interesu, da so pravice intelektualne lastnine in tehnologije za\u0161\u010ditene na vseh trgih, kjer prodajo svoje izdelke”.<\/p>\n
Klju\u010den razlog za pritiske ZDA na Kitajsko so po njegovih ocenah sporne prakse pri prenosu ameri\u0161ke tehnologije in intelektualne lastnine na kitajska tla. Prevzem tehnologije namre\u010d pomeni tudi prevzem klju\u010dne konkuren\u010dne prednosti. Ameri\u0161ki interes je tudi, da Kitajska liberalizira svoj finan\u010dni trg.<\/p>\n
Tako lahko po njegovem aktualne poteze trenutno najbolj prizadenejo velike evropske multinacionalke, ki del ameri\u0161kega povpra\u0161evanja po kitajskih izdelkih zadostijo s proizvodnjo na Kitajskem. “Neposredni vplivi na slovensko gospodarsko so relativno majhni,” je dodal.<\/p>\n
Potem ko je Trump doslej \u017ee uvedel carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero, je zdaj napovedal, da bodo ZDA 24. septembra uvedle 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev, te carine pa se bodo v za\u010detku leta 2019 povi\u0161ale na 25 odstotkov. Kitajska je \u017ee napovedala, da bo na novo uvedene carine ZDA odgovorila s povra\u010dilnimi ukrepi, a jih Peking \u0161e ni razkril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko bi z novimi carinami lahko zaradi upada globalne trgovine prizadel mo\u010dno izvozno usmerjena evropska gospodarstva. Negativne u\u010dinke bi s tem lahko utrpela tudi Slovenija, je za STA ocenil izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti \u010crt Kostevc.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":325516,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1595,8192],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n