Agencija za varnost prometa namre\u010d danes na strokovni okrogli mizi v Ljubljani zainteresirani javnosti predstavlja raziskavo o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa za obdobje od leta 2011 do 2017. Raziskavo je opravil In\u0161titut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, gre pa za nadgradnjo podobne raziskave za obdobje od leta 2009 do 2011.<\/p>\n
Po besedah direktorja agencije Igorja Velova so z raziskavo, ki je najbolj celovita v Evropi, preverili, kaj vse vpliva na varnost v cestnem prometu ter kako na varnost vplivajo ukrepi, ki jih sprejemajo, ter preventivne akcije. Na podlagi ugotovitev bodo nato sprejemali nove ukrepe in predlagali morebitne spremembe zakonodaje.<\/p>\n
Po besedah vodje raziskave Dragana Petrovca med ugotovitvami morda najbolj pade v o\u010di ta, da bi se letno \u0161tevilo mrtvih na slovenskih cestah zmanj\u0161alo za sedem, \u010de bi povpre\u010dno hitrost zmanj\u0161ali za dva odstotka. Glede na to, da v javnosti prevladuje prepri\u010danje, da vozniki uporabljajo varnostne pasove, se mu zdi zanimiva tudi ugotovitev, da kar okoli 40 odstotkov udele\u017eencev prometnih nesre\u010d ni uporabilo varnostnega pasu.<\/p>\n
V raziskavi so po besedah Petrovca analizirali tudi zakonodajo, pri \u010demer so ugotovili, da se kazni za prometne prekr\u0161ke pri nas v zadnjih letih skokovito zvi\u0161ujejo (v primerjavi z Nem\u010dijo smo po raziskavi za obdobje 2009-2011 petkrat stro\u017eji), pri \u010demer se postavlja vpra\u0161anje, ali je to smiselno. “Za kazniva dejanja in nasploh kriminaliteto namre\u010d velja, da preventivno ne deluje toliko vi\u0161ina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izre\u010dena in da bo izre\u010dena hitro,” je dejal.<\/p>\n
Statistika iz opravljene raziskave sicer ka\u017ee, da je \u0161tevilo prometnih nesre\u010d v Sloveniji od leta 2001 do leta 2017 upadlo za ve\u010d kot polovico – z 39.401 na 17.584 – nekoliko manj pa je upadlo \u0161tevilo nesre\u010d s telesno po\u0161kodbo (z 8956 na 6084). Precej je upadlo tudi \u0161tevilo smrti v prometu (z 278 na 104), kar po besedah zunanjega sodelavca in\u0161tituta Bogomila Brvarja ka\u017ee, da je Slovenija na “stabilni poti k ve\u010dji varnosti cestnega prometa”.<\/p>\n
Med najbolj tveganimi skupinami so motoristi, kjer je Velov postregel z zanimivim podatkom, da je mo\u017enost, da se smrtno ponesre\u010dite z motorjem, skoraj sedemkrat ve\u010dja od mo\u017enosti, da se smrtno ponesre\u010dite z avtomobilom. Tvegana skupina so tudi kolesarji.<\/p>\n
Iz raziskave je razvidno, da sta \u0161e vedno glavna krivca za prometne nesre\u010de neprilagojena hitrost in alkohol. Pri slednjem statistika ka\u017ee, da policija letno opravi okoli 400.000 alkotestov, pri \u010demer se \u0161tevilo pozitivnih na alkohol od leta 2011 ne zmanj\u0161uje in se konstantno giblje pri okoli \u0161tirih odstotkih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa, je pokazala, da je med \u017ertvami nesre\u010d kar 40 odstotkov tak\u0161nih, ki niso uporabljali varnostnega pasu in da je velik del povzro\u010diteljev prometnih nesre\u010d alkoholiziranih v mejah dopustnega. “Zato se moramo vpra\u0161ati, ali je meja postavljena previsoko,” meni Dragan Petrovec.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":377974,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1531,1595,8171],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n