V letu 2017 so bili prihodki dr\u017eave od davkov in socialnih prispevkov za 5,9 odstotka vi\u0161ji kot v 2016, zna\u0161ali so 15,8 milijarde evrov oz. 36,7 odstotkov BDP, ka\u017eejo podatki dr\u017eavnega statisti\u010dnega urada.<\/p>\n
Prihodki od davkov so zna\u0161ali 9,4 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka ve\u010d kot v 2016, od socialnih prispevkov pa 6,4 milijarde evrov, kar pomeni 6,8-odstotno rast. Od davkov so se najbolj zvi\u0161ali davki od dohodkov pravnih oseb (za 18,5 odstotka), od kategorij socialnih prispevkov pa socialni prispevki delodajalcev (za 7,5 odstotka).<\/p>\n
V strukturi celotne obremenitve z davki in socialnimi prispevki so lani najve\u010dji dele\u017e, 40-odstotnega, predstavljali davki na proizvodnjo in uvoz, to so v glavnem DDV in tro\u0161arine, je na novinarski konferenci pojasnila v.d. direktorice statisti\u010dnega urada Genovefa Ru\u017ei\u0107.<\/p>\n
Sledili so socialni prispevki gospodinjstev s 24,9-odstotnim dele\u017eem. Socialni prispevki delodajalcev zna\u0161ajo 15,7 odstotka, davki na dohodek gospodinjstev, pri kateri ve\u010dino predstavlja dohodnina, pa zavzemajo 14,4-odstotni dele\u017e.<\/p>\n
Davki od dohodkov pravnih oseb zavzemajo 4,9-odstotni dele\u017e, 0,1 odstotka pa predstavljajo davki na kapital, ki zajemajo davke od dedi\u0161\u010din in daril ter od\u0161kodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemlji\u0161\u010da ali gozda, je povedala Ru\u017ei\u0107eva.<\/p>\n
Medtem ko so podatki za Slovenijo na voljo za leto 2017, pa so mednarodne primerjave narejene \u0161e za leto 2016. Ka\u017eejo, da so dav\u010dne obremenitve so v Sloveniji ni\u017eje kot v EU, socialni prispevki pa vi\u0161ji, je pojasnila Ru\u017ei\u0107eva. Dav\u010dni prihodki so tako ni\u017eji za 4,5 odstotne to\u010dke, predvsem so pod evropskim povpre\u010djem davek na dohodek in premo\u017eenje s 5,5 odstotne to\u010dke velikim razkorakom. Vi\u0161ji pa je dele\u017e davka na proizvodnjo in uvoz.<\/p>\n
Vi\u0161ji pa so v povpre\u010dju socialni prispevki, predvsem zaradi vi\u0161jih prispevkov gospodinjstev (za 3,4 odstotne to\u010dke), medtem ko so prispevki delodajalcev malo ni\u017eji, za 1,4 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Posami\u010dne kategorije je sicer zelo te\u017eko, morda celo neprimerno primerjati med dr\u017eavami, ker so dav\u010dni sistemi zelo razli\u010dni, je \u0161e opozorila Ru\u017ei\u0107eva. Tako imata Danska in \u0160vedska na primer najvi\u0161jo obremenitev z davki, a hkrati najni\u017eji obremenitvi s prispevki.<\/p>\n
Pri celotni obremenitvi najvi\u0161ji mesti v EU zasedata Francija in Danska, ki se pribli\u017eujeta 48 odstotkom BDP, na dnu pa je Irska z manj kot 24-odstotnim dele\u017eem. Vse slovenske sosede so po obremenitvi nad nami, pod nami pa so dr\u017eave, kot so \u010ce\u0161ka, Poljska in Slova\u0161ka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji so celotni prihodki od davkov in socialnih prispevkov leta 2016 zna\u0161ali 36,9 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). S tem je bila dr\u017eava na 14. mestu med \u010dlanicami EU. Pri obremenitvi z davki je na 21. mestu, pri obremenitvi s socialnimi prispevki pa na precej visokem \u0161estem.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":378225,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4531,1910,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n