Po najnovej\u0161ih dostopnih podatkih Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije, ki se nana\u0161ajo na leto 2016, so poleg Izole ob\u010dine z najve\u010djo koli\u010dino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca \u0161e Trzin z 800 kilogrami, Bled s 742 kilogrami, Cerklje na Gorenjskem s 725 kilogrami in Jezersko s 709 kilogrami na prebivalca.<\/p>\n
Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca pa je ob Osilnici nastalo \u0161e v Zavr\u010du z 245 in Cirkulanah z 254 kilogrami na prebivalca. Pod mejo 300 kilogramov odpadkov na prebivalca so bili \u0161e v ob\u010dinah Kobilje, Jur\u0161inci, Gorenja vas – Poljane, Gornji Petrovci, \u0160alovci, Destrnik, Kuzma, Sveti Toma\u017e, Roga\u0161ovci, Sveti Andra\u017e v Slovenskih Goricah in Videm.<\/p>\n
Po podatkih iz publikacije Regije v \u0161tevilkah 2018 je najve\u010d komunalnih odpadkov na prebivalca v letu 2016 nastalo v obalno-kra\u0161ki statisti\u010dni regiji, in sicer 577 kilogramov, kar je za 101 kilogram ve\u010d od slovenskega povpre\u010dja, najmanj pa v zasavski statisti\u010dni regiji s 329 kilogrami na prebivalca.<\/p>\n
Lo\u010deno so najve\u010d komunalnih odpadkov zbrali v gorenjski regiji, in sicer 74 odstotkov, in v podravski statisti\u010dni regiji 71 odstotkov. Slovensko povpre\u010dje ka\u017ee, da je bilo leta 2016 lo\u010deno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov.<\/p>\n
Komunalni odpadki sicer predstavljajo manj kot 18 odstotkov vseh odpadkov, ve\u010d kot 82 odstotkov je namre\u010d odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, od tega pribli\u017eno dva odstotka nevarnih odpadkov. Tretjina vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji je nastala v osrednjeslovenski regiji.<\/p>\n
Med okoljske kazalnike spada tudi poraba pitne vode. Leta 2016 je bilo najve\u010d vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom na Gorenjskem, in sicer 45 kubi\u010dnih metrov, najmanj pa gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot prvim. Najve\u010d odpadne vode, kar 97 odstotkov, so pred izpustom iz javne kanalizacije pre\u010distili v zasavski regiji, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 31 odstotkov.<\/p>\n
Med teko\u010dimi izdatki so varstvu okolja namenili najve\u010dji dele\u017e v osrednjeslovenski statisti\u010dni regiji, in sicer 32 odstotkov, ter v podravski statisti\u010dni regiji – 17 odstotkov. Od vseh investicij v varstvo okolja sta bili v 2016 skoraj dve tretjini namenjeni posavski in osrednjeslovenski regiji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je leta 2016 nastalo za skoraj 5,5 milijona ton odpadkov, od tega nekaj manj kot milijon ton komunalnih odpadkov. Najve\u010d komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v ob\u010dini Izola, in sicer 855 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v ob\u010dini Osilnica – 223 kilogramov na prebivalca, medtem ko je slovensko povpre\u010dje 476 kilogramov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":378685,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,3959,8086,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n